partnerja oz. očeta mojega otroka. Marsikaj neprijetnega sem z njim doživela, povzročil mi je res ogromno skrbi, ko sva bila skupaj in še potem. A jaz ne morem biti srečna brez njega, je pa res, da tudi prej, ko sva bila skupaj nisem bila, saj ga po ves dan ni bilo doma. Ves čas je samo delal, čeprav denarja nikoli nismo imeli ogromno. Vedno je govoril, da naj še malo potrpim... A bilo je vedno bolj napeto... Preteklo leto sva se res še samo kragala. No, konec avgusta, se je pa on odločil, da to ne pelje nikamor in prekinil... Sicer se je vmes marsikaj dogajalo, od tega da 16 dni sploh nisem vedela, kako je z njim in kje je.. O tem ne bi več pisala, ker sem enkrat že.
A presenečenj še ni bilo konec, njegov s.p. miruje, delavca sta na zavodu, on pa psihično na tleh. Moje pomoči ni želel sprejeti, ker ves čas mene obtožuje za njegov neuspeh. Za otroka še vedno nima časa, spet pravi, da naj malo počakava, da si stanovanje uredi...
Od njega trenutno nimam nič, a jaz ga še imam vedno rada. Rada bi mu pomagala, a on me sovraži...
Vsak dan, ki je bližje praznikom se mi zdi bolj žalosten in turoben... Pa kaj je z mano?

Pa kaj se obtožuješ? Kje piše da si ti kriva za njegove neumnosti? Posveti se sebi in otroku on naj se pa išče naprej.Med prazniki imaš toliko možnosti da se zamotiš in pozabiš najn pa morda sse ti kje sreča nasmehne.

To je čisto normalno. Poskušaj se distancirat od njega pa bo lažje uživaj s svojim otrokom.

ja nekaj je res narobe

je pa pozitivno, da se tega zavedaš..edino še prekint moraš ta svoj vzorec in nehat lazit za njim. zgubit nimaš kaj-saj ga že zdaj nimaš. tako da se situacija lahko spremeni le na bolje-ali ga boš pozabila, ali pa bo on res kaj spremenil pri sebi.
uživaj z otroki čez praznike, naredi tako, da se boste imeli maksimalno lepo.

Pa sej ni edini moški.Ma če mu za sončka ni mar pol veš kje smo.

Se mi zdi, da je tale tvoj bivši tip človeka, ki krivca vedno išče okoli sebe in nikoli sam pri sebi in si mu nekakšna 'boksarska vreča' , da vse svoje nezadovoljstvo izživi na tebi...sem bila podobna, ampak ko gre pa za otroke pa se mi zdi, da ima vse svoje meje... spomnim se, ko si govorila o njem pred časom....ne vem, morda je res v depri, ampak vama z otrokom tega ni potrebno trpeti. Jaz bi ga pustila pri miru. Glede na to, da si mu že sedaj toliko stala ob strani, ve, kje te lahko najde, ko in če bo želel vajino bližino ali tvojo pomoč! Distanciraj se od njega, z otrokom zaživta s polnimi pljuči!!! Če bo hotel, vaju bo že 'našel'... Ne trpinči sebe in otroka. Ni vredno!!! otrok te potrebuje 100%.
Vem, pa tudi, da ti verjetno vse naše besede lahko le bore malo pomagajo. Vsaj meni nikoli niso. Sem mogla fajn trdo pristati na tleh , da me je 'srečala pamet'!
Eno in z otrokom uživajta sedaj, danes!

_____________________________

CARPE DIEM!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ja, veš kaj se moraš zavedati? Da je samo srečna mama, lahko dobra mama. To pomeni , da se moraš vzeti v roke, že zaradi tvojega sončka. sama sem bila na tem in vem kako je to. Sama sebi sem si govorila in vbila v glavo, da me ni vreden in da si zaslužim kaj boljšega v življenju. Otrok je bil star eno leto in pol, ko sem mu spakirala stvari (prebrala sem par sporočil na telefonu katera so mi odprla oči, kljub temu da mi je zatrjeval, da s to žensko nima nič, sedaj živita skupaj že tri leta in pol... ) Ampak na začetku sem bila prizadeta in počutila sem se izigrano, potem pa sem spremenila pogled na vse to in si rekla: Živi in pusti živeti! Res da nekaj časa traja, da se pobereš ampak ko se, si pa rečeš koliko časa je šlo v nič zato ker sem se obremenjevala zaradi človeka, ki me ni vreden. Veš vsaka rana potrebuje svoj čas, da se zaceli. Ravno tako je s srčno rano... želim ti, da čim prej "pospraviš podstrešje" in zaživiš novo življenje. Čaka te še veliko lepih trenutkov, verjemi! Držim pesti, da čim prej prideš k sebi.

Prazniki so strup za takšne nesrečne in žalostne ljudi...še posebej Božični, ki so takšni družinski in  ti ob takšnih dneh še bolj manjkajo ljudje, ki so bili včasih s tabo...So bili trenutki, ko sem komaj čakala , da so mimo in da se vse vrne v stare tirnice...V teh dneh smo vsi bolj sentimentalni...vse te lučke, darila, nežne pesmice....Čudovito za otroke ...grozljivo za osamljene in razočarane ljudi...Nekje sem brala, da se tak čas obupno poveča število depresivnih ljudi...To je verjetno kar nekaj, vendar po moje tudi malo za razmislit...Ne vem no, jaz bi po moje dala vse od sebe in poskusila uživati z otroki. Usmeri svoj razmišljanje in energijo vanje in jim poskušaj pričarati čim bolj čarobni  praznični čas. Po moje sta ga še bolj potrebna kot tvoj bivši. Verjetno sta bila zaradi razprtij med vama z možem v prejšnjem času za  marsikateri lep trenutek prikrajšana...zaslužita si ...krepko...Tvojega pusti pri miru, saj bo sam prišl k tebi, če bo želel in rabil tvojo pomoč, bližino.....ljubezen. Sori, moje mnenje....življenje je pa tako tvoje.

Verjamem,da ti ni lahko toda bolj kot boš silia v njega bolj ga boš oddaljila od sebe. On doživlja eno veliko razočaranje v sebi in nekako še ni doumel, da mu lahko pomagaš- potreboval bo verjetno kar nekaj časa, da pride k sebi in ti mu lahko pomagaš samo na ta način, da ve da si tu za njega s tem ko ga pa kličeš in ga iščeš pa ne bo veliko pomagalo ne tebi ne njemu.
So pa te prazniki za vas toliko bolj čustveno naporni kar razumem.
Poskusi jih čim bolj zapolniti z aktivnostmi, ki vključujejo otroke, da bo njima lepo.
Verjetno vas je zapustil, da bi vas obvaroval tega kar se z njemu dogaja, ker ko podjetnik začne propadati je velika verjetnost, da se je zapletel v velike dolgove, ki jih bo pa lahko reševal samo sam- brez tega, da še razmišlja o varnosti svoje družine.

Ko bo prišel k sebi in ko bo rešil določene stvari vas bo verjetno že poiskal - če ne tebe pa otroke, ta čas pa poskusi ti čim bolj normalno živeti za voljo otrok.
Želim ti veliko moči in potrpljenja- narediti pa žal zaenkrat ne moreš nič poskusi ga samo razumeti.

Ups,sori, sem šele sedajle videla da govoriš o enem otroku in ne o dveh...pa saj nima veze...moje mnenje o tej situaciji je še vedno isto...

Hvala vsem za spodbudne besede. Ja, se bom resnično morala "vzeti vroke" in pozabiti nanj, čeprav je vsakič, ko se srečava - zaradi otroka- hudo. Upam,da me osamljenost kmalu mine in da se mi izpolni največja želja, da si ustvarim družino, kjer ne bo prepirov in sponašanj...

Človek te očitno prezira in sovraži, v glavi si je ustvaril film, da si ti dežurni krivec za vse njegove spodrsljaje v življenju. On verjetno v to močno verjame, zato te tudi obtožuje. Če bi bil v obdobju neuspehov z neko drugo žensko, bi bila krivec ona, če pa bi bil v tem obdobju sam, bi si krivca poiskal v službi ali med prijatelji...Zato si zadeve ne jemlji preveč k srcu, ker je model pač mal bolan. Verjamem, da ga imaš rada in da ni lahko pozabit čez noč, vendar tudi če prideta nazaj skupaj, zadeva verjetno ne bo trajala.Zakaj? On se verjetno ne bo spremenil in ti boš še vedno odlagališče balasta, ki se v njem nabira. Uničil ti bo precej pozitivne samopodobe in sčasoma ga boš verjetno zaradi vsega tega zasovražila ali pa boš klonila in trpela do konca življenja(ki pa se v psihičnem trpljenju lahko približa zelo kmalu).
Res škoda, da ti in otrok trpita še naprej. Čas je da pozabiš in zaživiš. Ti bom povedala en nauk, ki ga je meni povedal moj oče, ko sem se ločevala in sem bila čisto na tleh:,, MALA, GLEJ NA TO KOT NA HOJO PO CESTI. HODIŠ IN HODIŠ, POTEM PA NAENKRAT STOPIŠ V DREK....ZELO ZASMRDI, ZATO SE USTAVIŠ, POGLEDAŠ, RAZMISLIŠ, ZATEM PA SI OBRIŠEŠ ČEVELJ IN GREŠ NAPREJ.,,

_____________________________

Jst.