sem.
A si tega otroka,ki ga nisva planirala tako zgodaj neke vrste sploh ne želim.
Bojim se kaka mati pa bom če nimam tistega veselja.
Z mojim imava probleme-bedaste in sva se kregala non stop.
Jst sem hotela celo oditi,sedaj pa tole.
KAj naj naredim??
Moj je rekel da se bo poboljšal a kaj ko sm to štorijo čula 10000......
in mi je že na pamet znana.
Če pa naredim slav pa mogoče ostaneva skupaj in se bova kasneje lepo razumela mi bo pa žal.
Nevem,vem pa da sedaj sem prestrašena in po eni strani si ga ne želim.Pa še novo službo imam kjer sem pravkar podpisala pogodbo za 7 mes.
Kaj bodo rekli,mi lahko dajo odpoved?
Pomagajte prosim,kaj bi ve naredile na mojem mestu.?

Spet ena od težkih odločitev, vendar odločiti se moraš sama. Tu bo tisoče različnih mnenj, moje pa je, da bi otroka obdržala. Oprosti, ampak na tole bi bilo treba prej misliti, saj poznamo kup zaščite, sploh pa, če si vedela, da si otroka ne želiš.

Vendarle pa obstaja upanje, da otroka vzljubiš, ko boš začutila brce, ko ga boš videla na UZ, bo tvoje razmišljanje, upam da, drugačno in držim pesti, da boš dobra mama, polna ljubezni do otroka.

Srečno.

Se strinjam s srki. Jaz bi tudi otroga obdržala. Splava ne bi delala, še posebej ne sedaj ko sem en meil dobla.   Taki da ti je groza.

Drugače pa je to tvoja odločitev, sama pri sebi se odloči kaj boš naredila, pa s fantom se pogovori in bo potem mogoče tudi tebi lažje.

Kaj pa vem, res si si fino vse skupaj zakuhala. Najbolje, da se v miru vsedeš in vzameš kos papirja, si na vrhu narediš na eni strani +, na drugi pa -. Potem pa začni pisati, kaj je v tej dani situaciji pozitivnega in kaj negativnega. In česar bo več, na podlagi tega ti bo mogoče odločitev lažja.

Bodi pa poštena do sebe, ker drugače je vse skupaj zapravljanje časa. In popisan list si preberi nekajkrat na dan.

Vso srečo pri tvoji odločitvi.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Spet še ena zgodba, ki se ponavlja znova in znova; Une ki si otroka želijo, se trudijo in pretrpijo marsikatero neprijetno preiskavo, ene pa noge narazen in švrc, že je tu .

Predlagam ti, da se s tvojim vsedeta in se resno pomenita glede nastale situacije, potem bosta pa videla kako in kaj naprej. Če pa si v dvomih in si otroka res ne želiš, pa sama veš,... Ampak da ti ne bo kasneje žal. Premisli, ali boš lahko v skrajnem primeru zadovoljna kot mati samohranilka, ali pa se boš tudi glede tega tepla po glavi celo življenje. Vsekakor ti težko pametujemo tule na forumu, ker je vsaka situacija pač drugačna.

SVETUJEM TI, DA NAJPREJ RAZČISTIŠ PRI SEBI IN NATO POGOVOR S TVOJIM DRAGIM, PA BOŠ VIDELA,....

PA VELIKO SREČE!!!!!!!!!!

Zelo težko zastavljeno vprašane na forumu, kjer si vse od srca želimo . Tukaj ti verjetno ne bo nobena svetovala narediti splav. Tudi jaz bi ti ga težko, čeprav tvoje razmere ne kažejo na ljubeč odnos in še nisem slišala za moškega, ki bi ga otrok za 1000 % spremenil. Sedaj je zanj to morda zanimiva ideja in novica, sama pa veš, če ga bo to navdušenje držalo še naslednjih 8 mesecev, če bo navdušen hodil s teboj na sprehode, v materinsko šolo, na preglede, po trgovinah gledat otroške zadeve, ponoči vstajal, previjal, hodil z otrokom k zdravniku....to je dolgo časa in če je vajin odnos tako skrhan, da si imela že namen oditi, ti res predlagam da greš stran. Morda bo skozi čas ugotovil, da je naredil kaj narobe in se bodo stvari nekako uredile. Ampak eno si zapomni, moškega otrok ni še nikoli spremenil, v osnovi je vedno točno takšen kot je danes in kot je bil včeraj. Volk dlake ne menja.

Jaz ti bom odkrito povedala kaj bi jaz naredila v tej situaciji, pa me prav zanima kako me bodo punce raztrgale.... Malo bi še počakala in samo sama pri sebi premislila ali si otroka res želim, ali sem pripravljena iti skozi nosečnost, otrok tudi ni nekaj kar lahko na stran odložiš če ti pač ni, zanj si odgovorna še vsaj 18 nadaljnjih let, ali je to nekaj s čimer želim partnerja vezat nase na celo življenje če mi gre že sedaj na živce, če ostanem sama ali lahko računam na kakršnokoli pomoč.....morda bi celo črno na belo zapisala za in proti in se na podlagi tega odločila. Ampak odločitev pa moraš res sama sprejeti in za njo tudi prepričano stati. In tudi če boš naredila splav, verjemi da boš tudi v takem trenutku dobila tolažbo in razumevanje od drugih.

Jaz bi tudi še par let nazaj naredila splav če bi zanosila, ker res nisem še bila pripravljena na otroka in to odgovornost. Hvala bogu se to ni nikoli zgodilo. Sedaj pa je čisto drugače, komaj čakam da mi trebuh začne rast in zagledam svojega .

Srečno.

Jaz ti zelo težko nepristransko odgovorim ker si sama otroka zelo želim.
Odločiti se boš morala sama.
Rada bi ti samo to napisala: naj bo tvoja odločitev sprejeta na podlagi tvojih želja in občutkov in ne na podlagi tvojega fanta. Sama praviš da ne veš kako bo z vama. Otrok vaju zagotovo ne bo obdržal skupaj če vse drugo ne štima.
Odloči se tako da bo najboljše zate in nerojenega otročka. Če veš da bi ga imela sama, tudi brez fanta ga obdrži, drugače pa...
Osebno sem bila vedno proti splavu, ampak zadnje čase na tem forumu berem take zgodbe o bogih nezaželjenih otročkih, ki niso nič krivi da so prišli na ta svet da sem si malo premislila.

Res dobro premisli. Sama.

Uh, ja......

Jaz ti lahko kot sveža mama povem, da otrok je en velik zalogaj in tudi partnerski odnos je na eni preizkušnji.

Sama si boljšega moža in očeta mojega otroka ne bi mogla želet, pa je bilo vseeno na trenutke kar težko - sploh prve mesece.

Nihče ne pozna vajinega odnosa, situacije kot vidva in je zelo težko svetovat. Vsak človek je oseba zase in drugače reagira na situacije in se drugače odzove nanje.

Sama vem, da splava ne bi šla delat. Bi pa razmislila o tem, če sva s partnerjem za skupaj ali ne in če bi bilo potreba, bi otroka imela pač sama - s podporo družine, seveda. zaradi otroka silit skupaj, ni rešitev. Ugotoviti pa boš res morala sama.  

_____________________________

Ko je volja, se vedno najde tudi pot. Ko pa volje ni, prosto pot dobijo izgovori.

Mislim, da se bo potrebno vsesti in razmisliti kaj si želiš in kaj je najbolje zate. Tudi jaz ne bi šala na splav. Kaj pa vem  Ko vsak dan preberem na RR kako si ene močno želijo , pa nikakor ne morejo zanositi, ali pa zanosijo in potem SS, mi je kar hudo pri srcu. Mislim, da ti bo potem zelo žal, saj si boš šele nato očitala in se sekitrala... Poglej malo nazaj po forumu in si preberi par zgodbic.... Tudi meni se je lani zgodilo, da sem že šla na zadnji razgovor za službo, ki sem si jo zelo, zelo želela in..... v istem mesecu ugotovila da sem 2 noseča, tako da sem službo zavrnila. Sicer sem si zelo želela službo, pa vendar je v meni prevladal materinski čut in veliko veselje, ki si ga ob tem deležna. Pa misliš, da ti bodo pogodbo o zaposlitvi po 7. mesecih podaljšali?? Da ne boš ostal nato še brez službe....

Skratka razmisli in se odloči... Odločitev je samo tvoja in partnerjeva, ne glede na to kaj ti mi pišemo....

Se pridružujem ostalim v dejstvu, da je odločitev tvoja. Pravijo, da ni pravih in nepravih odločitev. So samo posledice, ki jih odločitev prinese. Torej izražam samo svoje mnenje. :)
Zame je dober partnerski odnos na prvem mestu in je tu kritična točka tvoje odločitve. Želiš biti z njim celo življenje? Če je odgovor da, potem se skupaj veselita otroka, če pa je odgovor ne, potem splavi se seveda tudi razidi s tem partnerjem.

Glej, da stvari razumsko presodiš, poišči si svetovalca, vem,da imajo na karitas posebno svetovanje za nosečnice. Najprej ti, potem je pa treba pregledati še vajin odnos.
Če nas kaj boli poiščemo zdravnikain zdravilo. V tako težkih situacijah, ti predlagam pomoč strokovnjaka z družinskega centra.
Pa pogumno!

No naj še jaz povem da se je meni tudi to zgodilo pred 12.leti,isto sem imela probleme z možem in sem vedela da se nebo spremenil ,saj kar zna pač zna .Zanosila sem  in ker pač nisem videla nobenega drugega izhoda sem naredila splav,ker sem vedela da če ostanem sama mi bo nekak lažje z enim otrokom kot z dvema.In res ni minilo dve leti ko sem ostala sama in bilo je težko.Sedaj bi pa rada imela še enga pa mi nikakor ne rata.Premisli sama ker druge ti pač ne moremo pomagat,odločitev pa je zares težka.
lp lena35

Joj hvala vsem za odgovore.Sej nimam neke vrste druzga kot pa da ga obdržim.
Moj je navdušen da mislim da bi najino zvezo prav to najbolj skrhalo in uničilo.Ko pomislim da so problemi povsod in da nikjer ni v rožicah mi je lažje.Sej tut jst nisem angelček kot pravijo,ljubim svojega moža in to mi daje moč in upanje da bo le bolje.
No in spet problem sedaj se bojim da ni kaj z otrokom narobe,ker imam rjave izcedke na hlačkah in me boli desna stran trebuha.Grem danes ginekologinji pa vam javim kako in kaj je.
ZAenkrat se pa pridružujem veselim nosečkam .
Za službo mi pa ni mar zaenkrat.7 mesecev me bodo imeli,če bo pa pol knjiga pa naj bo.Saj ima mož doro službo in lepe prihodke.

Čestitke za odločitev in uspešno in zdravo nosečnost ti želim.