Pozdravljeni!
Potrebovala bi nasvet od takšnih, ki ste dali podobno situacijo skozi. S partnerjem sva se po daljš vezi in petih letih skupnega življenja razšla. Razlog: njegova odvisnost in vse posledice, ki jo je le ta prinesla (verjamite bilo je vsega, razen fizičnega nasilja). Kljub mojemu trudu - storila sem vse, kar sem vedela in znala, vključno s strokovno pomočjo - ni imel dovolj volje, da bi odnehal.
Ostala sem sama v stanovanju, materialno sem solidno preskrbljena, ampak nekako se malce iščem. Očitno se ne znajdem zdaj, ko nimam več toliko skrbi:))
Vaši nasveti?

en sam: uživaj  in se bogu zahvali, da si se rešila takega tipa.....

_____________________________

...vox populi...

.

Bravo za pogum , zdaj pa uživaj maksimalno in pazi, kakšnega tipa si boš naslednjič izbirala .

Malo si izgubljena pomoje, ampak bo, boš videla da bo. Jaz bi si najprej privoščila tisto, kar je bivšega spravljalo ob živce, tebi pa veselje bremzalo . Punca uživaj, izkušnje nabiraj.

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

zmedena si ker si bila sedaj navajena rutinskega življenja.Vedela si da te doma nekdo čaka..toda kmalo bo za tem ostal le spomin,dokler si ne boš ponovno uredila življena-družinskega mislim.Do takrat pa uživaj saj se samo enkrat živi.Ne bo ti žal.Pokliči prijateljice in takoj na žur v novo življenje.Vso srečo

_____________________________

Neja 27.12.2005
Tjaša 22.10.2007
najlepši razlog zakaj živeti

Pojdi v videoteko po kakšen dober film. Ali dva ali tri ali štiri.

Pomisli na vse dneve, ko nisi vedela kako bo zgledalo vajino srečanje in uživaj v svobodi. Čas bo prinesel vse ostalo: mir, ponovno ljubezen itd.

Dobra muzika, kozarec vina, če ti paše in ............   uživaj!!!!!!!!!!!!!!!

najprej si daj časa zase, se spet spoznaj in začni uživati

bravo!

_____________________________

iz malega zraste veliko

Ko sem sama bila v podobni situaciji, mi je ostalo v spominu, ko mi je bivši govoril, da sem z njim vse imela (in to je, NE VEM SICER KAKO LE, res mislil!)...,pa kaj bi jaz sploh rada...,kakšnega moškega.., in sem rekla, da nimam pojma kakšnega bi imela, da pa sigurno vem, kakšnega več nočem!

In točno to, kar je ena prej napisala, najprej si privošči vse tisto, kar si, (kot kompromis ), črtala iz svojega seznama želja, ker je gospoda to motilo!
Potem pa začni razmišljati, da je očitno to, kar si doživela z njim, bila potrebna izkušnja, da se nekaj naučiš, nekaj spremeniš v svojem življenju..
Kakorkoli življenje gre vedno naprej, z nami ali brez nas, o čemer pa sami odločamo..

Drži se! Zdaj že veš, kar nas ne ubije nas ojača !

_____________________________

ROŽICA

Čestitam za pogum!!!!

Predvsem pusti času čas. Normalno, da ko ti zmanjka en velik del življenja, si kar naenkrat malo izgubljena. Čas prinese svoje, predvsem pa bolj jasen pogled na vse skupaj.
Privošči si vse kar si si do zdej želela, pa nisi mogla. Druži se s z ljudmi, ki so ti blizu in bo šlo.

Srečno

Tudi jaz se szrinjam s predhodnicami; vzemi si veliko časa zase, delaj stvari, ki so ti ljube, naredi kaj le zase, za svojo dušo, za razvajanje. Bereš knjige, se namakaš v kopeli, športaš, gledaš tv, rešuješ križanke... Ko boš zares spočita in pripravljena na nove izzive pa začni malo več zahajati ven, seveda tudi na prijateljice in znance ne smeš pozabiti, skupaj se vpišite na kakšne plesne tečaje ali pa kakšen skupinski šport.
Navadno je tako, da ko želimo imeti prosti čas in svobodo točno vemo kaj bi vse počeli, ko pa to naenkrat vse dosežemo pa človek postane kar malo zmeden in ne ve kaj bi
Ampak sploh ni panike, ti si kar privošči kar ti pripada.

Jaz sem v fazi reševanja, v katero pošteno povedano ne verjavem prav veliko. Moj se trudi, meni pa je zmanjkalo vsega.
Tolk časa je že kriza, da sm zmedena glede vsega, kaj je prav in kaj ne. Kolk se je vredno potrudit..... Bo sploh kdaj boljše?

....rada bi na novo zaživela, pa se mizdi (vsaj trenutno), da nimam korajže, zato te še tolko bolj občudujem.........

Srečno

kot bi svojo zgodbo brala glede na to da imava otroka ne vem kako zbrati dovol poguma
strah me je da bom sama,osamljena...kljub prijateljem in družini
bol kot premišljujem bol se mi zdi da sem že tolk not v tej rutini da bi jo pogrešala čeprav sem jo že naveličana do amena

tako kot po vsaki spremembi; najprej se ne znajdeš, potem se pa sprašuješ kako si lahko tisto prej prenašal. čestitke in uživaj