A veste zakaj otroke nikoli ne zebe, prenesejo veliko lažje vse prehlade, bolečine?
No, meni je moje dete danes dalo odgovor.
Gledava TV in vprašam sina: "Kaj tega fantka ne zebe, ko sneži in hodi bos po ledu?"
Pa mi odgovori: "Ne! Kaj ne vidiš, da je veseli?"
In ga vprašam: "Kaj, ko si veseli, te ne zebe, ne boli?"
In reče: "Ne!"
Ti da misliti. Ne o tem kako otroci razmišlajo, ampak dejansko res. Se res ne spomnim, da bi me kot otroka kdajkoli zeblo, čeprav sem bila premočna do kosti. Ali da bi me zeblo, ko sem v pol meterskem snegu pol ure čakala s sošolci na avtobus. Otroci se znajo veseliti iz srca, jih ponese in čutijo tisto pravo čisto veselje, se razveselijo malenkosti, se veseli zaigrajo, ko so bolani, ....
Mi pa? 
zakaj ne znamo biti veseli? Otroško veseli, srečni kot mali otrok? Se mi zdi, da je za to kriva "odgovornost". Odgovornost gor in odgovornost dol, ... In na koncu popolnoma zasenči otroško veselje v tebi.
Zakaj ne znamo biti več tako veseli? Zakaj toliko jamramo?
07.03.2015, 09:59
patrino
2142
IZVIRNO SPOROČILO: Paštetka
A veste zakaj otroke nikoli ne zebe, prenesejo veliko lažje vse prehlade, bolečine?
No, meni je moje dete danes dalo odgovor.
Gledava TV in vprašam sina: "Kaj tega fantka ne zebe, ko sneži in hodi bos po ledu?"
Pa mi odgovori: "Ne! Kaj ne vidiš, da je veseli?"
In ga vprašam: "Kaj, ko si veseli, te ne zebe, ne boli?"
In reče: "Ne!"
Ti da misliti. Ne o tem kako otroci razmišlajo, ampak dejansko res. Se res ne spomnim, da bi me kot otroka kdajkoli zeblo, čeprav sem bila premočna do kosti. Ali da bi me zeblo, ko sem v pol meterskem snegu pol ure čakala s sošolci na avtobus. Otroci se znajo veseliti iz srca, jih ponese in čutijo tisto pravo čisto veselje, se razveselijo malenkosti, se veseli zaigrajo, ko so bolani, ....
Mi pa?
Zakaj ne znamo biti več tako veseli? Zakaj toliko jamramo?
Odrasli smo tako čisto adijo v teh časih. Kaj na to vpliva, bi se verjetno dalo naštevati precej časa. Meni pa je bolj žalostno od tega, ko opažam, da tudi otroci niso več tako brezskrbni, srečni in neobčutljivi za zunanje dejavnike, kot smo bili lahko mi nekoč.
Tudi sama se sebe spomnim, kako mi je vse dol mahalo v otroštvu. V smislu čistega brezskrbnega otroštva. Cele dneve zunaj- nikoli lačna ( ko so me klicali h kosilu, bi se najraje potuhnila, da ne bi zaradi odhoda kaj zamudila zunaj), nikoli, me ni zeblo ( volnene rokavice so mi dobesedno zmrznile na prstih, pa se mi še ni dalo noter), nikoli žejna ( če nas je kaj zagrabilo v tej smeri, smo " popasli" pol travnika kislic ali pa polizali kakšno ledeno svečo , ki je visela iz strehe...).
Seveda je to del otroštva, ko gledaš vse skozi rožnata očala. To pa ti omogoča najverjetneje blagoslovljena nevednost, ki ti jo dopuščajo starši in okolje samo. Sedaj pa nekako ni več tako.
Otroci so zelo za travmirani že v predšolskem obdobju, vse pa se stopnjuje , ko gredo v šolo. Pa v službo itd.
Tudi to, da se jih zavija v kokon , da so ob flašah do 5 leta, pa v nedogled v plenicah, je zanje medvedja usluga, saj jih samo okolje, ko s takim početjem butnejo vanj, označi za čudake. Za posameznike, ki štrlijo iz kalupa, za " s tem pa ni vse vredu" osebo. In že odrasel se težko nosi s pečatom posebneža, da o otroku ne govorimo. In tako imaš prve mini psiho travmatike že v prvem starostnem obdobju, v prvi triadi...Okolje ni bilo nikoli naklonjeno drugačnim. Vendar mislim, da je štrlenje ven iz kalupa v sedanjih časih še manj zaželjeno kot nekoč.
Veliko bolj sprejemljivo je , če se priključiš večini v svojem prepričanju, navadah, razmišljanju, sposobnostih. Se ne sekirati v tej smeri, da so klinike in sanatoriji za psihosomatske bolezni pri otrocih in mladini in po Sloveniji že nabasane do vrha, da je mladim normalno, da se malo porežejo, da s zatekajo v prehrambene težave in da čepijo doma in furajo safr.
Hja, brezskrbno otroštvo- mi smo ga v večini še nekako imeli ( vsaj iz mojega zornega kota je videti tako), otroci sedanjega časa, pa mislim, da tega ne poznajo več.
In ko berem besede Riinega fantka mi je tako ... pri srcu. Kaj vse jim po svoje omogočimo, če se le da, pa se nekako ne vprašamo dovolj pogosto ali so sploh srečni. Sama preprosta sreča veliko bolj pogreje kot najkvalitetnejša bunda in rokavice.
_____________________________
felico ne estas mezurita en oro...
07.03.2015, 10:31
LuLu
8910
moji punci je njena sošolka zdaj v 1. razredu rekla, naj ne bo tak otročja
zamisli....
07.03.2015, 11:06
liliana
10282
To vsi rečemo.....
In takšen luksus, kot si ga opisala, si privoščimi tu in tam vsi....vendar zgolj v intimi in na dopustu.....ko nas nihče ne vidi......"otroku v sebi" ne pustimo konstantno na plan in ga zadržujemo v sebi......
07.03.2015, 11:14
mateyka
13812
ja veš, to je pa tko, ko si še "nova" mašica in vse laufa, je vse ok. potem pa, z leti, se začne taka obraba v ekstremnih situacijah mal kazat, in te bolijo kosti kasneje, ker si počel take stvari, ki te niso bolele, ko si bil mlad. kot moj prijatelj, ki je vozil svoj motor s čelado, ampak ni imel zavarovane brade spodi in ima revmo v čeljusti zdaj, pri 30-tih - pa ga takrat ni zeblo, ko je bil mlad. surprise surprise
polno je takih primerov, ko te ni bolelo, ko si bil mlad, zdaj pa te - za nazaj. pa ko si mlad, nimaš polne odgvornosti preživetja na sebi in je vse veselo, se še dorbro spomnim; lahko, srečno, veselo življenje. ne skrbi te za jutri ali da boš lačen ali da boš stradal, če mama in ata zgubita službo...
drugi čas je, ko si mlad. sicer lahko "obdržiš" določeno otroško srečo, samo je pogojena z vrsto (ne)zavedanja in količino izkušenj (ki jih otroci še niso doživeli). jaz sicer gojim to veselje nad malimi stvarmi, samo je res, da od otrok ne pričakuješ odgovornosti nad tem da bo prehranil sebe, od odraslih pa - in recimo ko je vojna in se to zgodi, da so otroci v tem položaju, se vidi kako to vpliva na osebnost za celo življenje - hrček tema npr. (naši starši/stari starši npr.).
07.03.2015, 11:16
mateyka
13812
vidim, da sem čist drugo smer udarla kot ostale.
sem mogoče malo drugače razumela vprašanje?
< Sporočilo je popravil mateyka -- 7.3.2015 11:17:24 >
07.03.2015, 11:24
liliana
10282
IZVIRNO SPOROČILO: mateyka
vidim, da sem čist drugo smer udarla kot ostale.
Si že kot patrino.....posebna, vedno drugače kot ostale......
Drugače pa, jaz tega, da otroke ne zebe, nisem vzela dobesedno
Če gledamo iz tega emšo vidika: sicer je mene je kot otroka tudi zeblo.....pozimi sem nosila žabe in bundo in ne kratke hlače.....samo mali otrok precej več miga kot odrasel in ga tudi iz tega vidika ne zebe tako kot odraslega.......po tridesetem letu, pa začne emšo delati......in če tega po 30 ne opaziš oz. se delaš, da temu ni tako, tega po 40 zagotovo ne moreš več negirati
......
07.03.2015, 11:34
LuLu
8910
IZVIRNO SPOROČILO: liliana
IZVIRNO SPOROČILO: mateyka
vidim, da sem čist drugo smer udarla kot ostale.
Si že kot patrino.....posebna, vedno drugače kot ostale......
Drugače pa, jaz tega, da otroke ne zebe, nisem vzela dobesedno
Če gledamo iz tega emšo vidika: sicer je mene je kot otroka tudi zeblo.....pozimi sem nosila žabe in bundo in ne kratke hlače.....samo mali otrok precej več miga kot odrasel in ga tudi iz tega vidika ne zebe tako kot odraslega.......po tridesetem letu, pa začne emšo delati......in če tega po 30 ne opaziš oz. se delaš, da temu ni tako, tega po 40 zagotovo ne moreš več negirati
pri še starejših pa sploh, ko ti prekrvavitev nagaja...
07.03.2015, 13:40
mateyka
13812
IZVIRNO SPOROČILO: liliana
Si že kot patrino.....posebna, vedno drugače kot ostale......
omg, ne me strašit!!
07.03.2015, 14:42
Paštetka
7346
IZVIRNO SPOROČILO: mateyka
IZVIRNO SPOROČILO: liliana
Si že kot patrino.....posebna, vedno drugače kot ostale......
omg, ne me strašit!!
Mateja, ti si posebna vrste rože. To cvetiš v mrazu. Tvoje mnenje ne šteje. Ker tebe verjetno skoz zebe tam gori. 😄
_____________________________
http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html
07.03.2015, 14:43
Paštetka
7346
IZVIRNO SPOROČILO: LuLu
se ti zdi, da si na pravem kraju doma, da bi komentirala to temo?
Evo, jaz sem tudi pomislila, da Mateja, nima prava komentiranja.
_____________________________
http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html
