Pozdravljene! Že dolgo časa prebiram vaše članke in moram rečt, da je zelo zanimivo in vzpodbudno. Sedaj sem se tudi jaz prijavila (sem nova) in imam en problem, ki me muči. Namreč z možem sva razmišlajala, da bi lahko imela   Vendar problem je v tem, da sva razmišljala, da si ga mogoče še ne bi mogla "privoščiti", čeprav si   oba zelo želiva. Kruto rečeno, ampak takšna je realnost. Namreč, jaz še nisem v službi, ker pišem diplomsko, tako, da je mož edini, ki zaenkrat služi. Stroški pa so že sedaj veliki (najem stanovanja...). Kaj si mislite o tem? Preden pa bom jaz diplomirala, pa bo še ziher kake pol leta minilo, potem pa še pripravništvo, kje pa je šele to, da bom v službo sprejeta za nedoločen čas?!? Leta pa bežijo in prvega otroka si ne želim tan nekje pri tridesetih  (sedaj jih štejem 24, mož pa 30)?!?

P.S: Se opravičujem, če sem bila predolga. Drugače pa vsem želim čimprejšnjo .

Jaz imam 25 let in sem tudi še študentka(pišem diplomo). Moj pa je zaposlen.
Imava kredit za stanovanje, ki sva ga lani kupila in oba vsak svoj "lepi" minus na računu.
No pa sva se vseeno odločila za , in pridno delava na tem.

Kar se financ tiče, probava dati že sedaj vsak mesec nekaj na stran(sam ne ratuje glih).
Pač se zavedam da bomo eno leto malo bolj skromno živeli. Sicer nekaj dobiš od CSD, pa štipendija in otroški dodatek, pa je nekaj.

Je pa tako da tudi če se odločiš pri 30ih ali pa še kasneje nikoli ne veš kaj te čaka. Kaj pa če eden izgubi službo. Ali pa se pri 35 končno odločiš da bi imel  ker imaš finančno vse urejeno in ugotoviš da ne bo šlo.

Midva sva se prvenstveno odločila za  zato, ker si ga zelo želiva. Finančno bo nekak tudi zneslo, sicer bolj skromno sam zneslo pa bo. Vsaj upam.
Osebno si  res želim in si ne predstavljam da še 10 let čakam nanj.
Pa rada bi imela tri, tko da če bi si pri 35 začela ustvarjat družino mislim da ne bi bilo glih izvedljivo .

Sicer pa če vama sedaj znese ne vem zakaj vama nebi tudi kasneje. Se bosta pa potrudila. Ti si tudi lahko najdeš kakšno zaposlitev preko študenta in varčuješ do prihoda .

Hvala Karin 24! Moram rečt, da si me malce pomirila, vidim, da nisem edina s tem problemom...se bova z možem pogovorila. Drugače pa ti želim, da čimprej zagledaš  !

Itak, da vama bo šlo skozi. Naredi si čist enostaven izračun. Ne vem, recimo: zdaj dobia tolk in tolk denarja, in imata takšne stroške, potem pa na nov list, kako bo stanje, ko bo tukaj  (starševskega dobiš prvo leto 40.000 na mesec, za otroške dodatke pa lahko nekje na netu zračunaš). Tako boš vidla kakšne bodo finance.

Po mojem, če sta zdaj 2 lahko živela od ene plače boste tudi trije lahko. Tačas boš pa že diplomo napisala in po porodniški šla v službo. Po mojem finance niso ravno ovira, razen če bi vama res šlo slabo. Če si otroka želita bosta že priščla skozi. kr pogumno!


_____________________________

Idealni moški ne pije, ne kadi, ne vara, ne kvartopiri, ne obstaja. (ruski aforizem)

tud pri nama je isto. moj dela, jaz sem šele zdaj dobila službo. itak sedaj če me bojo vzeli za stalno, bom še malo počakala..

ampak prej, ko nisem imela službe, niti nisem razmišljala, da bi čakala z .. nekako bi že šlo.. tako ali drugače. pa sem še mlajša kot ti.. ampak želja je bila..

Jaz sem bolj ziheraške sorte, pa ti svetujem, da le napiši najprej do konca diplomo in naredi pripravništvo. Potem pa v akcijo.
Službe za nedoločen čas so danes redke, zato  otroka raje ne pogojuj s tem.
Drugače pa, otrok prva tri leta niti ne potrebuje veliko, se mi zdi.


_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Jaz sem tudi bolj tak tip, kot nuala. Na rečo nisem imela takšne situacije, saj ko sva se odločila za otroka, sva imela oba redno službo. Mogoče tudi zato gledam na te stvari s tega vidika.

Če pa veš, da bosta zmogla, potem si to privoščita. Sama veš, kolikšna je partnerjeva plača, tako da.....

Sta pa Karin in Biba tudi vzbodbuden primer zate.

V taki situaciji kot si ti je bil moj brat, bratranec, sestrična, svakinja ... in še nekaj znank, vsi so se odločili za otroka - nekateri so napisali diplomo (to ti svetujem), nekateri jo pišejo po rojstvu prvega otroka. Vsi folgajo z eno plačo, imajo vsaj 1 avto.
V bistvu nekateri šele sedaj rešujejo stanovanjski problem.
Je pa res, da imajo rabljen voziček, rabljeno posteljico, stajico ... ampak saj otrok ne ve, katere znamke je kaj.

Midva sva bila sicer ob zaposlena, vendar  sem  se poročila pri 27ih. Imava 3 otroke. 

Torej annie pozdravljena, naj te še jaz potolažim jaz sem tik pred tem da izgubim službo, stara 31 in nič otrok še. Zato imej otroke sedaj ko si mlada, sej so tukaj verjetno še babice in dedki ki vedno vse naredijo za svoje vnuke....zato jih načrtuj, finance pa bodo tudi boš videla.
Jaz delam sedaj na otroku in kar bo pa bo, sej bomo pa bl skromno živel z 1 plačo.

_____________________________

Na svetu ni popolnih ljudi, popolni so samo nameni.

Tudi jaz sem še študentka in mi je ostal še en izpit in diploma.  pa hodi v službo in pričakujeva  . Res pa je, da stanovanja do sedaj še nisva dobia in zaenkrat živiva pri mojih starših kjer imava veliko sobo.

No da se ti še jaz oglasim.
Sem tudi še študentka, in sicer zadnjega letnika, potem pa še diploma.
Tud midva sva se odločila da naslednje koledarsko leto začneva na .
Zaposlen je samo fant, jaz pa dobivam pokojnino. Že kakšne 3 meseca pa dajava  nekaj na stran za .
Tko, da kar veselo na delo. Nikol neveš kaj se bo dogajalo.
lep večer

Pozdravljena annie!

Kruta realnost je, da so načrti eno, želje drugo, realnost pa spet nekaj tretjega.

Včasih je dobro prej poskrbeti za službo, sploh, če si še dovolj mlad (in ti imaš še precej let do 30). Ampak kdo ti garantira, da boš potem, ko imaš vse tipitopi (službo, stanovanje...) sploh zanosila. Poznam kar nekaj razočaranih sorodnic in znank, ki imajo že vse pripravljeno za prihod otroka, otrok pa ni. Hočem reči, da nič ne moreš 100% splanirat.

Tudi mi2 z možem sva šla v kredite pri nakupu hiše in ima samo mož službo. Na srečo za nedoločen čas in dobiva redno plačo. Če si njegovo plačo deliva na pol, res ni veliko, ampak sva se pač navadila skromnosti. Tu in tam si pa le kaj privoščiva. Od letos aprila smo pa že trije in ni nič težje kot prej. Sicer pa postanejo novopečeni babice in dedki hudo radodarni.

Nič se bat, odločat za otroke. Če je mož v službi bo že šlo... Veliko sreče!

bejbi, veliiko nas je takih. (bodoča) mamica študentka, oča zaposlen.

Če imaš šanso, da še za eno leto potegneš absolventa, pol bo sploh super.
Jaz sem to zamudila, pa mi je kar žal (štipendija, status, vsi klubi ti nekaj dajo ipd...)...
(samo čimprej začni z diplomo, ker se ti pol vsak dan nekaj dogaja in ti je diploma postranska stvar..)

Moraš pa se nekaj zavedat, kar sem se jaz premalo:
Npr. da sva midva zaslužila prej vsak po cca 160.000 SIT (jaz preko študenta)... In oba sva imela vsega dovolj, in vse sva si delila. Glede na njegove drage hobije in osebne potrebe sem mogoče za gospodinjstvo prispevala še več, kot on...  Potem pa sva se odločila kot ti in še ta mesec pričakujeva dojenčka, imava 1 plačo. Denar ni vse, nekako nama znese, je pa veliko "bockanja"... kdo si bo kaj privoščil, kdo se je čemu odpovedal...  Saj to ni vsak dan, od časa do časa pa popizdim in mu kaj naprej zmečem, potem pa sva oba slabe volje... in imam občutek, da mu visim za vratom....

Naredita fajn plan, pa bo.

Pa res je, da starši full pomagajo. Jaz moje mami ne morem prepričat, da bova že kako. Pa vsemi vsaj 10.000 zase, mi pravi...

Skratka, z občasnimi kreganji ali brez, jaz bi se isto odločila še enkrat!!
Danes se mi celo zdi, da bom ravnokar "bogata", ko bom začela dobivat po 40.000 starševskega....

Tudi midva sma se odločila, da drugo leto zanosim, pa čeprav bom še študentka zadnjega letnika. Fant upam, da dobi za nedoločen čas in boma tudi živela z eno plačo. Pa sej, ko imaš otroka dobiš vsaj starševskega dodatka + otr. dodatek (ki je odvisen od plače fanta). Pa se le da nekak preživet. Če bom čakala na službo za nedoločen čas, bo bog ve kdaj to...

V glavnem že komaj čakam, da postanem , ker si otroka zelo, zelo želim!!

Če si navajen skromnosti se da vse preživeti. Z eno plačo in če še kaj starši primaknejo je dobro. Res je težko ampak jaz mislim da se da. Sej ko bo otrok malce večji pa se bomo zaposlile in bo takrat malce lažje. Do takrat pa bomo stisnili zobe in bili bolj skromni.
Vse se da če se hoče!

ANNIE... Sem študentka (še 1 izpit in diploma) in hkrati v klubu najsrečnejših bodočih mamic. Samo bodoči očka dela, jaz kakšno malenkost kdaj na tri mesece.
Sicer živiva pri starših ampak vseeno plačujeva najemnino (čisti računi).

Ker si oba želiva 4 otroke ni druge kot da začneva zdaj, ko jih imam jaz "ŽE" 26. Jaz mislim, da otrok kot novorojenček potrebuje toliko kot starš. S tem mislim, da so starši tisti, ki kupujejo drage stvari in se sploh ne zavedajo, da se da tudi dokaj "poceni" priti čez. Kakšno stvar se lahko tudi rabljeno kupi, saj nekateri prodajajo dobesedno NOVE vozičke itd.

Novorojenček ne potrebuje veliko. Stroški se začnejo z vrtcem, do takrat se bo pa že nekaj našlo... če ne pa honorarno. Itak pa to, da imaš diplomo, danes ne pomeni veliko.

Upam, da bosta zbrala pogum in se odločila za otročička, ker je to (pomojem) najlepše, kar se lahko človeku zgodi!



Za zaključek pa ... Naj živi IKEA!!

hoj...jaz ne delam, bolje rečeno delam zastonj, mož pa ja in imamo tako na razpolago kakih 150 jurjev + otroški dodatek+enih 20 jurjev, ki jih dobim jaz na mesec.torej recimo 200 tisoč. imamo fantka, aprila pride še punčka. ne vidimo problemov. res je, da živimo v lastnem stanovanju, za katerega je vse poravnano, pa so tu še vedno položnice, hrana,... sicer mož februarja diplomira, bo potem malo bolje, ampak tudi zdaj ni hudo, se mi ne zdi, da nam kaj manjka. vprašaj se, koliko sploh rabiš, resnično rabiš za živet v troje. ne tako veliko. 

Annie: mogoče ti bo večina rekla, da pač imej otroka....bo kao že nekak. Pa da je ljubezen dovolj.

Jaz bi pa prej rekla: najprej štalca, potem kravca.....mogoče ne dobesedno, ampak najprej služba, potem
Realnost je taka,da žal rabiš za tričlansko družino kar veliko denarja vsak mesec. Pa še najemnina, stroški......ni kar tak. Verjemi.
Verjetno pa si ne želiš životariti iz dneva v dan, gledati, da otroku kupiš najcenejše plenice, najcenejše mleko......

Počakaj. Pri 24 letih si še zelo mlada....ničesar ne boš zamudila.....

Srečno.

_____________________________

...vox populi...

Se strinjam z rijo. Dajte si porihtat stvari tako, da boste, ko bo otrok na svetu živeli in ne životarili. Pa ne se tolažiti z besedami, kot so "saj bo nekako, denar ni pomemben, važna je ljubezen....". Vse to floskule, ki ti pri stroških za otroka nič ne pomagajo. Otrok potrebuje ljubezen, vendar pa je za otroka potreben tudi denar. In ne malo denarja. Računajte npr. da boste potrošile samo za plenice ca 500 jurjev (odvisno, kako dolgo jih bo otrok poteboval), pa da ne naštevam vsega ostalega...., ker je enostavno preveč.

Malo več realnega razmišljanja in odgovornosti sem pričakovala od vas.



_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

pozdravljena.. ti bom kar povedala iz svoje izkušnje .. tut sama sem gledala, da bi imela vse  zrihtano( šola, služba, avto, hiša,....)preden, da bi imela ..sedaj imam  vse, ampak na  čakamo skoraj 3 leta, pa še nismo zagledali  .. upam, da ne bo tako pri tebi in da čimprej zagledaš  ...


upam, da sem ti kaj pomagala... veš jaz gledam na vse skupaj drugače kot nekatere, ki jim uspe v prvo zagledat .mnenja so različna..


lp saša

Odvisno od tega, koliko denarja zaslui mož in kolikšna je tista vsota, ki za vaju pomeni, da še ok živita, da se ne odrekata tistemu, kar vaju veseli in povezuje, na račun novega družinskega člana.

Nekaterim je to lahko 200t na mesec, nekaterim pol milijona.

Jaz pa v nobenem primeru ne bi želela biti odvisna od moža. Delo bi si poiskala vsaj toliko, preko študenta, da bi videla, kaj lahko delam in da bi prišla do svojih finančnih sredstev. In če bi se le dalo, privarčevala nekaj zlate rezerve, če bi se že odločila za dojenčka.

saša80 strinjam se s teboj. Tudi jaz poznam veliko parov, ki so rekli da morajo najprej imeti službo, stanovanje ali hišo, avto in vse porihtano preden se odločijo za  . Sedaj imajo vse tudi otroško sobo a  ne, ker se trudijo in jim ne porata. Če se pač zgodi boš otroka imel.

Želim ti, da čimprej zagledata . Veliko sreče.

Res pa je odvisno kako živiš. Nekaterim ni dovolj 500.000sit ali več. Drugi pa smo zadovoljni z manj.


< Sporočilo je popravil lunca2 -- 9.12.2006 17:59:13 >

Lunca2 - si mi vzela iz jezika. Nekaterim se zdi, da z npr. 200 jurji na mesec životariš, drugi s tem denarjem znamo voziti, ker pač tudi prej nismo bili navajeni živeti v luksuzu. Dandanes pa res ni problem biti lepo oblečen, tudi če na etiketi ni ime drage firme. Tudi na policah s hrano ni nujno pobrati najbolj dragih izdelkov. Pa če nimaš dveh levih rok se še kje drugje tudi prišpara. Naša tamala je vedno sita, previta in se ima s čim igrat. Ko bo pa zrasla in bodo stroški narasli, se bom pa tudi sama potrudila za službo. Bilokakšno, tudi če mi na mojem področju ne bo uspelo. Na žalost diploma danes sploh ni garant za službo.

Odvisnost od partnerja pa je čudna reč. Če imata med sabo vse porihtano in če je otrok sad ljubezni, potem to ne bi smelo predstavljat problema. Konec koncev se najslabše godi poročenim, ki po zakonu ne moremo vleči nevemkakih prispevkov (ampak se pa vseeno pozna pri dohodnini), neporočeni se pa tako znajdejo.  No, pri nas zaenkrat ni problemov, pa smo do vratu zakreditirani. Včasih je treba tudi malo tvegat, ker dugače ne gre, če hočeš v spodobnem času ustvarit družino.