Pero in Mimica se sredi noči zbudita.Zunaj lije kot iz škafa, nekdo kot nor tolče po vratih. Pero odpre in pred seboj zagleda premočeno pijanduro. "Ejga, hik, a bi me lahko malo porinil, hik?" "Ni šans, ura je tri zjutraj, človek božji!" zaloputne Pero tipu vrata pred nosom in se vrne v posteljo. "Kdo je bil?" zanima Mimico. "Ma nič, en pijanec bi rad, da ga porinem." "In? Si mu pomagal?" "Si nora ? Ni šans! Ura je tri in zunaj lije!" "Sram te bodi! A se spomniš, kako sva se pred dvema mesecoma vračala od Janeza in nama je v tisti vukojebini crknil avto? Če ne bi bilo tistih dveh tipov, ki sta naju porinila....Ko nekdo drug rabi pomoč, pa mu obrneš hrbet!" In se Pero zamisli sam nad seboj. Na koncu se obleče in gre ven. "Si še tukaj?" se zadere v temo in dež. "Sem!" "Te porinem?" "Prosim!" "Kje pa si?" "Evo tuki, na gugalnici!"

_____________________________

Voli me iz inata voli me bez ostatka voli me bilo gde sam bas takvu kakva jesam

dober,

_____________________________

Moja punčka je moja največja sreča.

Eden mojih najljubših- pa vedno znova mi je za crknit smešen.