Pes eqinovarus - naša je imela to ob rojstvu. Takoj po porodu nama je babica rekla, da z nogicami ni vse ok. Je drugi dan življenja dobila redresijske mavce. Tko da smo domov odšli z longetkami. To smo mogl snemat dol in razmigavat stopala. Dobila jih je trikrat, pa je stara komaj 6 mesecev. Zdej pa so nam v Ljubljani rekli, da je vse že u redu.Tak da ne rabi več mavca oz. longetk. Ima še kdo tako izkušnjo? Naša je bila kar potrpežljiva, mi pa smo bli psihično na tleh. Mogoče tut zaradi tega, ker o tem nismo veliko vedeli. Sej pol, ko se pozanimaš o čem se to gre oz. zakaj do tega pride , sej pol kr gre. Se opravičujem, če sem načela bolečo temo, sam mislim če daš to iz sebe ven, ti je mal lažje.

Tudi naš ima eqvinovarus. Takoj po rojstvu smo začeli z mavci, longetami in razgibavanjem. Pri 9 mesecih je bil operiran, nogico so mu lepo popravili, vendar je pri nas na žalost prisotna še cerebralna paraliza, in ker ne hodi, tako kot "normalni" otroci, posledično tudi ne obremenjuje toliko nogice in mu nogica počasi leze nazaj v eqvinovarus položaj.

moja sestra je imela isto, pa je sedaj odrasla brez kakršmihkoli problemov, celo alpinistka je... tako da se ne preveč sekirat nas5...

Ja, cerebralna je pa poglavje zase...

Jaz sem imela tole zadevico...pa moram povedat da so moje noge zdej ok, podplati pa takšni da se čudiš (pravilni loki - vse), posledično je moja mama izbirala samo najboljšo obutev itd..
Pa z mano ni nekih problemov, 6let sem trenirala smučanje, 4leta tenisa, šport je sedaj del mojega življenja....

Ja super, da so se nogice po pol leta pozdravile.

Mi imamo malo hujšo izkušnjo za sabo: ko se je mali rodil, je imel eno stopalo obrnjeno navznoter skoraj za 90 stopinj, druga pa rahlo zasukano. Že naslednji dan po rojstvu je dobil gipse. Smo bili v začetnih mesecih več pri ortopedu kot doma – smo bili najmanj 1x na teden tam. Bilo je tudi obdobje ko smo hodili vsak drug dan, ko so poskušali s celimi gibsi,… Skratka gibsi, longete, povoji,… so bili naši vsakodnevni pripomočki in to smo morali previjati in razgibavati stopala po večkrat na dan (ob vsakem previjanju).
Ker se z gipsi in longetami ni dalo v celoti pozdravili, je bil pri 10,5 mesecih operiran - podaljšanje Ahilove tetive. Sedaj pri več kot 2 letih se skoraj več ne opazi, da bi imel mali kdaj probleme. Zelo rahlo še drži desno stopalo malo navznoter, kar pa se uravnava z nošnjo dveh levih copat.

Je pa res kot si napisala, da je bilo to psihično in tudi fizično zelo naporno. Ampak sedaj je skoraj za nami in se je kar dobro izteklo.

_____________________________

Naš sonček Mark se je rodil 30.8.2004, sončica Sara pa 4.8.2006

Sorry NUR, sm mislila da je pr nas blo najhujše. Sm ostala brez besed. Mi je kr težko, zaradi vas. A ste kje v društvu za cp? Mam nečaka s to boleznijo, pa vem kako to gre.Je imel tut plenice na recept, pa kolo in blazine,...Sm bolj na tekočem s to zadevo, kot z equinovarusom.Ampak saj se učimo in zmogli bomo, kajne? Lp

Oh, kako sm zmedena. Andrejaz sm te kr ignorirala. Sorry! Super da ste se popravili, a ste šli tut na polikliniko v Lj. na preglede? Nam so že kazali prav posebne čevlje za na noge, bi jih mogla nositi 12 tednov podnevi in ponoči, pol pa še do 3 leta ponoč. Pa je dr.Bebler rekel, da ni krize. Smo šli iz Lj. kr po zraku. Pa še jaz sem bolj panične sorte. So me že v porodnišnici prpravljali na najhujše, govorili razne primere,.. Na koncu sm tut dojiti nehala, ker ni bilo mleka, sami živci so mi to naredili. Tamala je sam pol kile gor dobila v 1 mesecu, zdej pr 6.5 ma pa že 9500g. Samo psiha je bila. Lp punce