Pozdravljeni
 
Z možem se vedno pogosteje srečujeva s problemi, ki jih nikakor ne znava rešiti. Vsak kompromis, ki si ga zastaviva, pomeni odrekanje, ali na eni ali na drugi strani. Poleg tega, pa se on kompromisov navadno ne drži. Ko pa ga soočim s situacijo, mi reče, ja imaš prav. Vendar sprememb ni. Ta situacija me tako zelo žre, da sem ga začela odrivat iz svojega življenja. Ne pogovarjam se več veliko, razen kar je nujnega, vsakič, ko se me dotakne, me stisne pri srcu… Problem je v tem, da ima vsak drugačne potrebe in želje. Nikakor ne prideva na skupno točko. Začela sem razmišljati o ločitvi, saj vedno bolj dvomim v skupno prihodnost. Občutek imam, da vsak živi svoje življenje in da se najini svetovi ne srečajo več…
Ali ima še kdo podobne težave. Kako jih rešujete? Rabim nasvet, ker se mi na trenutke res meša… preveč razmišljam, a ne pridem do pravih zaključkov…
 

Za ljubezen - srecno ljubezen, sta vedno potrebna dva...

Ce ni pripravljen sodelovati, potem je kriza. Sama pac ne mores sodelovat v ljubezni za dva.. ali pac!? Ocitno ti ni do tega. Njemu pa ni do sodelovanja s tabo.. Zdej je vse odvisno od tega, kolk casa bosta se zdrzala drug z drugim v takem odnosu.

Meni je zal, ampak dejansko ti bomo tuki zlo mal pomagal z besedami..

Vse kar lahko nardim zate je, da ti povem, da te razumem..

Sej lepo, da zivita vsak svoje zivljenje, vendar bi se le ta moral tudi zdruzevat... Ocitno sta se mal zapustila. Vprasita se, ce so vajine zelje in cilji se skupni al sta se tud tuki oddaljila? Ker v tem primeru bo res tezko.. Ker bosta vsak rinila na svojo stran.. In cim se bo en odrekel svojim zeljam, bo stradal.. To pa nikakor ni uspeh za sreco in za srecno ljubezen. Ce si oba zelita resit vezo, bi oba mogla mal popustit.. druge pac ni.

Občutek imam, da bi vidva potrebovala pomoč. Dokler sta še pripravljena iskati skupni jezik in si priznati kje ga je kdo lomil, vama svetujem, da si poiščeta strokovno pomoč
Obstajajo zakonski terapevti, ki na podlagi razgovora ugotovijo kje je problem in potem znajo pomagat in svetovat. Poznam pare, ki so se s tako pomočjo zopet našli in zaživeli novo življenje.
Poizkusi, saj nimaš kaj izgubiti!!! (te reči so brezplačne!)

Ja, pri meni je zadnje dve leti čisto podobna situacija, pred tem pa sem ugotovila, da ima moj mož tudi "prijateljico", na katero je močno navezan in sta "nekaj" imela. Kaj točno me ne zanima več, bistvo je, da mu več ne zaupam, se pa obnaša vedno slabše tudi do mene in do sina. Oziroma mene niti več ne opazi, ne govoriva, v bistvu se zdaj že delava, kot da sva sama.
En čas se mi je mešalo, potem pa sem ugotovila, da tako ne bom mogla živet in sem sklenila, da temu naredim konec in končno začnem živeti sama in tako kot bom jaz želela. Saj sama sem itak že precej časa.

Ne se slepit in si mislit, da bo enkrat boljše, ker ne bo. Nikogar ne moreš spremeniti, to naj ti bo jasno. Če je že zdaj tako, boš samo odlašala neizogibno in na koncu boš prišla do istega zaključka, samo da boš vmes izgubila še nekaj let in živcev in energije za človeka, ki tega sploh ne bo opazil.
Pogum.

Kaj pe če so prišli tisti krizni časi, čez katere se da in sta na preizkušnji, cela družina in vajin zakon??! Če se to res ne vleče že dolgo in predolgo upam da je le to in da bosta našala nek kompromis za vse ....

Vso srečo!

če se on ni pripravljen pogovarjati s tabo, oz. sploh ne vidi težave v vajinem zakonu, potem ne moreš kaj dosti narediti.

poskusi mu še enkrat dopovedati kako se ti počutiš ob vsem tem in da te tak odnos zelo boli....povej mu da po tvojem mnenju to ne vodi drugam kot da začneta živeti drug brez drugega

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Življenje v dvoje je en sam kompromis. Če imaš partnerja rad, se ni težko držati kompromisa, saj drugače ti itak tista druga stvar pomeni več kot partner. Torej ga nimaš toliko rad, kot bi rad da izgleda.

Samo podpišem se lahko.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Kakšne rešitve pa ti vidiš?

Kaj bi naredila, če bi imela neskončno izbir?