Verjetno je tale tema najbolj obiskana, zato postavljam tole neprijetno vprašanje.
imamo prvošolko, ki ji je poleti umrl očka. Ker je bil to možev bratranec, z  mamico punčke sta bila pa ločena, te mamice nihče prav dobro ne pozna. Teta pa ej popolnoma obupana (zaradi vseka že tako ali tako), ker je punčka zdaj začela razumevat, da očka nikoli več ne bo.
Ali poznate koga, ki je doživel kaj podobnega? vsak nasvet nam bo prišel prav. Punčka trenutno noče lulat. Ko je, naprimer pred lletom in pol mamica odšla za pol leta v tujino in je punčka ostala z očkom, punčka ni hotela kakat. Teta je to rešla-ampak zdaj pa punčka živi z mamico in ima s teto-njeno babico vsakodnevne stike, kar je super za obe, ampak ne živita pa skupaj koz takrat ko ni bilo mamice in teta ne ve, kako bi rešla vse zadevo.

Skratka-ali poznate zgodbe otrok, ki so izgubili starše, kakšne so bile čustvene, psihične, celo fizične posledice, kako ste/so se spopadali z bolečino otroka, ki dojema da očka nikoli več ne bo nazaj?

Hvala vsem ki bi delile zgodbo z mano.

Naj se obrnejo na kakšno strokovno pomoč