Drage forumovke, po dolgem času se spet javljam. Sedaj imamo že tri , vmes smo se selili, tako da ni bilo časa za spremljanje in pisanje. Ampak imam pa sedaj eno težavo in vas prosim za pomoč. Prosim za nasvet vse mamice, katerih otroci so imeli podobne težave. Gre za jecljanje pri 4ih letih. O tej temi prebrala že vse kar obstaja, bila pri pediatru in logopedu, tako da vem že skoraj vse...Začelo se je pri 3 letih in pol, čeprav je že od začetka hitel v govoru, ima tudi zelo bogat besedni zaklad in bi rad veliko govoril, a mu to dela kar precejšnje težave. Razlogov zakaj se to zgodi nihče ne ve, pri nas bi bilo lahko kar nekaj faktorjev; od še dveh majhnih bratcev, pa selitev, ponoven začetek obiskovanja vrtca po več kot polletni prekinitvi, pa včasih stresna situacija pri treh majhnih otrocih, sam pa je zelo senzibilen, čuten otrok (tudi ponoči se mi je zbujal in imel more od 6meseca naprej, pa je k sreči to sedaj že vse minilo, je pa trajalo kar dve leti in je hudo, to vedo mamice otrok, ki se ponoči v totalnem joku in krču zbudijo in so preplašeni kot da so videli xxxx). Vem, da zna jecljanje miniti, vprašanje vsem vam pa je, do kdaj najkasneje naj bi to zginilo samo od sebe, če je govora o razvojnem, fiziološkem zatikanju? Kakšne so vaše izkušnje? Do 4? Do 5ih let? Mu gre včasih bolje, čeprav povsem brez zatikanja ni govoril že ene 4 mesece, potem pa pride obdobje, ko tako težko pove besede, stavke komaj zvozi, vmes že pozabi kaj je hotel povedati, ker se z eno besedo tako namuči, da kar sapo izgubi...srce boli za umret. Povedal bi pa rad še in še...O tem ne govorimo, ga ne popravljamo, ga poslušamo, to da ga imamo blazno radi je itak jasno, veliko pojemo (takrat edino ne jeclja), kaj še, kak nasvet?...In še to: a alternativa pomaga pri tej težavi, ne vem bioenergetiki in podobni zdravilci? Hvala vsem in en lep kisel dan.

Pozdravljena,

Vse kra jaz vem o jecljanju je iz naše družine
in sicer je jecljal moj brat ko je bil majhen. nato se je postopoma smo popravilo, sedaj pa zajeclja samo še res ob strednih sizuacijah
(npr. služba, sestanki...) včasih se je to dogajalao v šoli....

Vem pa, da je treba takim otrokom namenit veliko časa in vedeti morajo
da imjo starši čas ga poslušati. kot si rekla, da se nikamor ne mudi.
Res pa je da pri treh otrocih je včasih malo panika....

Pridobiti mora čimveč samozavesti, govoriti počasi, treba ga je poslušati do konca in mu dati občutek da ga res vsi slišijo in poslušajo, da ni treba hiteti.

Upam da bo minilo samo od sebe....
in vso srečo.

_____________________________

MajaK

Hvala ti. Psihologinja mi je rekla, da se to velikokrat zgodi ravno levičarjem, kar moj fantek tudi je. Umetniške, čustvene dušice torej. Upajmo, da mine. Še kdo kaj?

Naš je pravkar dopolnil tri leta in se je jecljanje začelo kakšen mesec nazaj. Enak primer kot tvoj, govori ogromno, besedni zaklad je neverjeten, vse kar se dogaja okrog njega ga zanima, pri enem letu je povedal več kot 20 besed. Po moje je to res razvojna stopnja, ker jezik ne lovi hitrih možgančkov. Psihologinja je rekla, da to mine do 5., 6. leta ali pa že po nekaj mesecih. Brala sem tudi, de dlje časa jeclja samo 10 odstotkov otrok in še to redko ostane do odraslosti, razen mogoče v stresnih situacijah, sej takrat pa zatrokiramo še tisti, ki sicer nimamo problemov. No, s tem se trenutno tolažim jaz pa se daj še ti.

_____________________________

Meni nebö odprto se zdi,
kadar se v tvoje ozrem oči,
kadar prijazno nasmejaš se,
kar sem prestala, pozabljeno je.
(F. Prešeren)

Ja, fino. Tudi jaz sem se s tem tolažila nekaj časa, vmes nam je jecljanje celo popolnoma zginilo (ampak je trajalo le dober teden), sedaj pa so tu 4 leta, ko naj bi to povsem zvodenelo (nekateri res pravijo tudi 5, 6 let), pa sem spet v dilemi, ali bi poskusili s kakšno alternativno terapijo?! Težave ima že pol leta...smola je, ker je najstarejši bratec, drugi je star dve leti in seveda že govori ko strgan dohtar vsepovprek in potem to najbrž moti starejšega, ker ko on govori ga jaz poslušam, ta mlajši pa kar čez njega (mu še ne morem dopovedati, da naj počaka, ker govori starejši bratec), tako da se imamo lepo in pestro obenem. Pravijo veliko petja, žoganja in ostalega fizičnega utrujanja in športanja (predvsem z očkom, če gre za fantka)... Bojim se, da to ne postane ustaljen način govora, ker se mi zdi, da malo že sam ve, da drugače govori, ker včasih prav namenoma poskusi ustaviti govor in začeti znova, ali pa poskusi počasi povedati (čeprav ga ne popravljava in sva tako naročila tudi najbližnjim in v vrtcu), pa včasih mu uspe, včasih pa tudi ko se kontrolira ne zmore tako kot bi želel...

Si brala članek oz. intervju o tem v prejšnji Oni? Kar malo grozljivo, kako imaj(m)o takšne ljudi za prizadete, zaostale, se jim posmehujemo (sploh otroci znajo to v šoli delat), jih omalovažujemo in se nam smilijo... Vseeno en lep dan, proti res hujšim težavam v življenju je jecljanje povsem nepomembna reč. Otroci pa so sončki tako ali drugače, starši pa jim želimo pomagati, če se le da seveda. Adijo

To opažam tudi jaz pri svojem skoraj tri letnem sinku, besedni zaklad ogromen, pa kar hiti z stavki in kar se mu začne zatikat, vendar ne vedno... Je dan ko samo vse zjecla, več je dnevov ko lepo pove kaj bi rad!!! Me mora skrbeti???