Živjo,

Prosim za vaša mnenja. Bom kratka in jedrnata.

Hčerka je v 3. razredu. Ima odločbo za specialno pedagoško pomoč, 2 individualni uri na teden med poukom. Čeprav ima zadnja dva tedna pri sebi še enega fanta
Odločbo ima za celo osnovno šolo. Dobila jo je, ker je nedonošena, rojena v 25. tednu, težave z koncentracijo in razumevanjem.

Razredničarka me je že v 2. razredu opozorila, da ima veliko tremo pred nastopi in preverjanjem in da je zelo živčna.

Pisala so test iz SPO in dobila 4, manjkalo ji je pol točke do pet. Čez 14 dni vprašana isto snov in dobila 2. Rekla je, da je bila živčna, da je bila čisto rdeča in da ji teklo po čelu. Rečem, da moram oceno popravit in naj vpraša učiteljico ali lahko. Pa ji učiteljica reče, če zdaj se bo pa lahko naučila v enem dnevu

Ali ima pravico popravljati oceno ali je to odločitev učiteljice?

V naslednjem tednu grem na GU in ne vem točno kaj naj?

Me prav zanimajo vaša mnenja in kaj bi naredile ve v moji situaciji?

Hvala in lp

kolkor jaz vem, se lahko popravlja edino negativna ocena. zviševanje ne. ne vem pa, če je to pri otrocih z odločbo kaj drugače.

bi bilo pa dobro, da daš vsaki od njenih razrednićark jasno vedet, da ni problem v "ne znati", ampak v tremi. v tem primeru učenje v enem dnevu ni ravno primeren argument zavrnitve, a ne?

Pozitivna ocena se praviloma ne popravlja.
Osebno sem tudi zelo proti vmešavanju v odločitve učiteljev.

Ampak. V izjemnih primerih sem za in če želiš mnenje - da, stopi do učiteljice. Povej, kje je težava, poslušaj njo, kaj ona misli in potem predlagajta, kaj narediti, ali ona ali ti, odvisno, kako se situacija razvije.

Moji izhodišči sta dve. Prvo, da se otroka kljub posebnim potrebam ne sme ekstra ujčkati in drugo, da se ga lahko in da se ga mora, kadar bi bila prizadeta njegova osebna integriteta. Kje je meja, se na pamet težko reče in je res treba pogledat z vseh zornih kotov. Tretji zorni kot je tudi razred. Če je socialen, je zagotovo opazil preveliko tremo sošolke. Kaj pravi hčerka o tem, kako so se odzvali sošolci?

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

Pa bi ti spet izpostavila hčerko tremi, strahu,...samo, da bi dokazala , da zna več?
Jaz ne bi,..ampak to je moje mnenje!
Prav pa je ,da učiteljico seznaniš s svojim mnenjem in se mogoče zmeniš, da odgovarja izven razreda, da bo bolj sproščena.
Sicer so te odločbe različne, ampak mogoče ima prilagojeno spraševanje oz ocenjevanje in če ima je to njena -hčerkina pravica.

_____________________________

Kdor govori za menoj, govori z mojo ritjo!!

I saw an angel become the devil
Still they look pretty good hand in hand
Well baby, I don't need any of them
Heaven nor hell
Volbeat!!

Odvisno, čigava potreba (ne želja!) je to.
Ali potreba otroka, da je za svoje znanje, ki ga žal ni znal pokazati, pravično ocenjen.
Ali potreba starša.

Dve popolnoma različni izhodišči. Zadnje niti ni izhodišče, je samo končna točka, ki ne pelje nikamor več.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

Se strinjam s tem.

Ti pa predlagam, da pogledaš, kaj ima otrok zapisano v Odločbi o usmerjanju, ker se učitelji tega MORAJO držati, čeprav vem, da praksa kaže drugače. V končni fazi lahko otrok piše/odgovarja tudi pri spec. pedagogu.
Poznam kar nekaj staršev, ki imajo otroke z IP-jem in prav si se morajo boriti za pravice otrok, ki jim pripadajo, ker na žalost malo učiteljev upošteva Odločbe in prilagajajo teste/vpraševanja otroku, kar bi morali.
Konkretno v tvojem primeru, bi zahtevala, da otrok pred mano in učiteljico še enkrat odgovarja to snov.
Še prej pa bi učiteljici razložila, kakšne težave ima otrok in da to ni neznanje, ampak da mora učiteljica ubrati drugačen pristop. Lahko pa, če je v Odločbi tako zapisano, "odgovarja" namesto ustno, pismeno. Pač potegne tri vprašanja na katera odgovori pisno, namesto ustno. Vse se da dogovoriti, če si pridete vsak na pol poti. Če pa bo učiteljica vztrajala pri svojem, pa dvigni pogovor na višjo raven. Ni učiteljica bog i batina v šoli.
In ja, prav je da popravlja, zakaj bi imela zaključeno 3, če pa zna za več in to res ni dejanski pokazatelj njenega znanja.

Mama ne more biti komisija.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

Ni mišljeno kot komisija. Temveč, da se otrok znebi treme v prisotnosti starša.

Drugače pa je popravljanje ocene čisto v domeni učiteljice. Npr., naš otrok je lani obiskoval 3. razred in se je učiteljica odločila, da bo vsakemu, ki bo želel in je dobil manj kot 4, dala možnost popravljanja ocene. Torej, da se v redovalnico vpiše višja ocena. Bilo je tudi vprašanje zakaj pa potem tudi ne 4, zato, ker je zanjo to zelo dobra ocena.
Letos v 4. pa je druga učiteljica, pri kateri otrok ne more popravljati niti 1.
Tako sklepam, da si lahko učiteljice same prirejajo kriterije za popravljanje ocene.

Lahko pa se na temi tudi javi kakšna učiteljica in pove svoje izkušnje.

Ni pa za primerjat otroka z PP, ki ima Odločbo o usmeritvi in izdelan Individualiziran vzgojno izobraževalni program z otrokom, ki tega nima.
Tu so reči drugače dorečene in se morajo zadeve prilagajati posameznim učencem in ne veljajo ista pravila, kot za ostale učence. Ima pa vsak otrok svojo odločbo, napisano prav za njega. Zato sem pa tudi napisala, da naj avtorica teme pogleda, kar je v njej zapisano in kaj so dorekli na prvem strokovnem sestanku.
Odločbe oz. prilagoditve niso same sebi namen, ampak kljub otrokovem primanjkljaju iz njega dobiti največ.

< Sporočilo je popravil Plus minus -- 12.12.2014 22:08:40 >

Aha, tako.
Sicer menim, da starši v razred ne sodimo. To je prostor učencev in učiteljev. Če že tak način, potem s šolsko psihologinjo, pri njej.



_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

Jaz pa tegale res ne razumem najbolje. Deklica je na ustnem testu dobila slabo oceno in povedala, da ji je bilo telo naporno. Mama pa ji za povrhu reče, da mora oceno popravit...

Zelo razumem deklico, tudi sama sem imela hude težave z nastopanjem. Zato pa ne razumem mame, ki bi deklico hudemu naporu izpostavila še enkrat za isto snov, to je ena pred mano že omenila. Že res, da se bo lepše videlo, če bo dvojka popravljena, ampak s tem bo učenka mogoče dobila vtis, da lahko z odločbo dobi neomejeno možnosti za dosego željene ocene, namesto da bi se učila napredovanja pri nastopanju na ustnem testu.
Mama bi morala pomagati hčerki, da bo na naslednjem ustnem testu znala bolje pokazati učiteljici svoje znanje, to je moje mnenje. Na pogovorni uri pa o tremi in naporu lahko govori z učiteljico, ki pa je najbrž tudi stvar opazila.

Smo v prvem ocenjevalnem obdobju in do konca leta bo najbrž ocenjevana še dvakrat toliko in bo svoje znanje še lahko dokazovala in izničila dvojko, če to ni primerna ocena za njeno znanje. Jaz sem imela velike probleme z branjem, pa tudi s koncentracijo, kar ni vplivalo le na slabo oceno pri slovenskem jeziku, zame so bili vsi testi muka, tudi meni zelo ljuba matematika. Smo bili že v začetku devetdesetih, pa še vedno o posebnih potrebah ni bilo ne duha ne sluha (danes verjetno disleksija in motnje pozornosti). V večnem spominu mi bosta ostali dve kontrolni pri matematiki: prva iz 2.razreda (starost današnjega 3.r.), ko sem imela vse kar sem rešila, prav, a sem rešila le dobro polovico testa, ocena 2. Druga je bila pa v 5.razredu, ko sem prvi test oddala prepozno, menda je učiteljica štela do 5, ko je bil skrajni čas za oddajo, jaz tega niti slišala nisem. Ker sem oddala test prepozno, ga je učiteljica pred vsemi nesla v smeti, pa bi zagotovo pisala 5. Kljub tema dvema prigodama, sem brez posebnega vmešavanja mame in izsiljevanja popravljanja imela matematiko zaključeno 5. Sem se pa iz obeh izkušenj naučila ogromno: moj čas za test je zelo dragocen, ker mnogo počasneje berem od ostalih, ter mnogo težja stvar - kontrola koncentracije brez da sem se zaprla v svoj svet, kjer je čas tekel drugače od realnosti.
Moja sreča - vse skupaj je mama zelo dobro razumela za podporo, a imela dosti kmečke pameti (šolana ni bila primerno svojim sposobnostim), da me ni ujčkala pri mojih težavah. S tem sem se naučila ogromno za študij in življenje.

To je dimenzija, ki nam danes najbolj manjka. Da otroku zaupamo, da zmore. In da se zavedamo, da imamo omejitve vsi, tudi naš otrok, a ga kljub temu spodbujamo kot da je najboljši, tudi če vemo, da ne more postati virtuoz. Realna, a optimistična reakcija in pričakovanje.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

Nisem mislila v razredu, ampak tako da so same tri. No ali pa tako kot si napisala z psihologinjo oz. pedagoginjo.

S tem ji delaš največjo škodo.

Ko ji boš zaupala, bo tudi njena trema manjša.
In ko ne boš pričakovala več kot ocene, ki je v naši osnovni šoli dovolj (to je ocena 2 - zadostno ,in je edina ocena, ki mora doseči, če želi osnovno šolo zaključiti), bo deklica začela cveteti.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

Ocena naj bi bila pokazatelj znanja - kar po mojem mnenju, vsaj kolikor sem razbrala iz zgoraj napisanega ni.
Nananaja - bravo zate, da si bila tako uspešna brez kakršnekoli pomoči.
Nisi vsi otroci takšni in včasih so eni brez takšne pomoči pristali v šolah s prilagojenim programom, čeprav bi z nekaj prilagoditvami čisto vredu opravljali osnovno šolo.
Jaz zgoraj omenjene deklice ne poznam, ampak če je stroka ocenila, da rabi pomoč in prilagoditve, potem menim, da smo mi tazadnji, ki lahko temu oporekamo. In ni vsaka pomoč potuha in medvedja usluga otroku.
Včasih je potrebno stopiti iz svojih čevljev v druga, da lahko oceniš kaj je prav in kaj narobe. Ni vse za vsakogar dobro.

Potrebno je tudi vedeti, kakšne težave ima deklica. Verjetno ni samo ne samozavest kriva zanje. Vsekakor pa verjamem, da mama zaupa vanjo, saj je že dokazala, da je podobno snov pisala skoraj 5. In jo je verjetno čudilo, da je sedaj dobila le 2. Ni to, da mama pričakuje več, kot otrok ve oz. je sposoben.

< Sporočilo je popravil Plus minus -- 12.12.2014 22:34:11 >

Znanje je treba pokazati, načini so različni, in pri ustnem načinu ga je deklica pokazala dovolj (ocena zadostno), a ne dovolj za njeno mamo.
Nikjer ni razbrati, da je bila deklica nezadovoljna in da si ona želi popraviti oceno.

(načini ocenjevanja)

Ocenjujejo se učenčevi ustni odgovori ter pisni, likovni, tehnični, praktični in drugi izdelki, projektno delo in nastopi učencev.