je tlakovana z dobrimi nameni.

Drži ali ne drži?

In kakšne izkušnje imate z vedno dobromislečimi , nič hudega želečimi ljudmi .

Žal imam izkušnje, da so taki ljudje izumrla vrsta....Vse bolj so pokvarjeni, zlomisleči, škodoželjni....seveda vse se to skriva za fasado, sladkim nasmehom in trepljanjem po rami, saj bo..

Ne razumem tega pregovora...

Če najbližje odštejem, poznam manj takih ljudi kot imam prstov na eni roki. Otroci izvzeti.
Izkušnje s temi so dobre, ko bodo slabe bodo končale v tisti drugi megalomanski mnoźici zaradi katerih si ne belim niti pol lasu. :D




< Sporočilo je popravil Paštetka -- 5.12.2014 18:29:27 >

_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

Sama ta pregovor razumem tako, da človek sicer hoče delati dobro, torej ima dober namen, ampak mu manjka volje, da bi to tudi uresničil ali pa da je namen dober, ampak sredstva, ki se za dosego uporabijo, so taka, da je učinek čisto nasproten.

Nekaj v smislu, da gori olje, ti pa ga hočeš pogasiti z vodo, ker ali se nisi nikoli naučil oziroma se nikoli nisi hotel naučiti oziroma o takih stvareh nikoli ne razmišljaš, ker je zate dovolj neko splošno znanje, da ogenj gasimo z vodo.

V glavnem, v bistvu hočeš dobro, amapk se tega tako lotiš, da na koncu izpade slabo.

Mislim da je tega kar veliko, ker je tempo življenja nor in ima človek premalo časa (ali pa si ga premalo vzame), da bi vse skupaj dobro premislil. Tudi tekmovalnost je velika in okolje ni ravno spodbudno, tako da je motivacija tudi problem.





_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

Vijoličarka, hvala za odgovor, je precej logičen, ampak meni ta pregovor še vedno ni povsem smiseln. Manjka mi beseda "včasih" ali pa "lahko".

Glede ljudi pa... Jaz imam izkušnje samo z dobromislečimi ljudmi in dobro želečimi oz. kako je že avtorica rekla. Če še tako tuhtam, mislim, da v življenju še nisem osebo spoznala nekoga res pokvarjenega, škodoželjnega in žleht. Takšne vidim le na TV, v filmih in poročilih. Recimo nekateri politiki in vodilni kadri se mi zdijo da bi lahko šli v definicijo pokvarjenosti.
Med prijatelji, sodelavci in družino pa prav nobenega, niti v okolici (sosedje). So seveda eni malce težji karakterji, pa eni so malo preveč (za moj okus) negativno in jamraško usmerjeni, ampak niso pa hudobni. V bistvu se mi edino lahko smilijo, ker najbrž niso preveč srečni..
Očitno živim v enem milnem mehurčku, ker imam občutek da ve pred mano mislite ravno obratno?