Heeej punce!
Oglašam se vam prvič…spremljam pa vas že kar nekaj časa in moram priznat, da ste me marsikaj novega naučile…
Midva prav tako poskušava povečat nataliteto Slovencev-ta mesec je bil tretji poizkus, pa moram priznat, da si nisem predstavljala, da bo to tako psihično obremenjujoče. Vedno sem bila prepričana, da bo meni uspelo takoj, če pa ne bo, pa se ne bom sekirala in jokala in podobne stvari. No, pa saj veste kako pravijo: zarečenega kruha se največ poje.
Upam, da me sedaj tiste, ki se trudite že leto ali več, ne boste napadle…saj vem, da tri mesece ni dolga doba…da še imam kar nekaj poizkusov pred sabo. Vendar si ne morem pomagat – tudi ta mesec je bilo tako. Že pred dan D (10.10) sem si govorila: ta mesec pa je ratalo!  Prejšnje mesece sem iskala znake: opazila sem, da imam bolj napete dojke, nonstop me je špikalo po jajčnikih, dobila sem mozolje,…seveda so to bili znaki za , ki je bila vedno točna. Ta mesec pa nisem imela napetih dojk, tudi mozoljasta sem bila manj…in kaj mislite, da sem naredila: seveda, začela sem verjeti, da je to to, saj sem prebrala, da marsikatera ni imela nobenih znakov, ko je ugotovila, da je noseča. No, moja »ne bodi je treba« je ta mesec prišla točno, vendar v zelo blagi obliki-samo rjavi izcedki. In tako je še danes. In veste kaj si zdaj mislim: seveda, mogoče pa je vseeno to to, saj sem prebrala tudi, da je marsikatera imela izcedke, ko je ugotovila, da je noseča. In sem danes zjutraj delala test – seveda negativen – čeprav v sebi vem, da je to  in da bo treba v nove boje. Sama vem, da moram s tem razčistit in se nehat obremenjevat, ker na tak način še dolgo ne bo . Je pa zelo težko. Tako je pri vsaki stvari, ki si jo močno želiš in če se takoj ne posreči, je žalost in slaba volja toliko večja. Težko mi je tudi zaradi tega, ker sta dve moji prijateljici noseči in ju vsak dan gledam in poslušam kako nabavljata stvari in se veselita prihoda . Potem pa mi, ko sem sama doma, hodijo po glavi še bolj črne misli - od tega, da se sprašujem, kaj pa če ne morem imeti otrok, kaj če plavalci mojega možeka niso za zlato medaljo na olimpjskih igrah...saj vem, neumnosti kvasim!
Za ta mesec sem še posebej žalostna, saj bi lahko veselo novico povedala mojemu
atiju za rojstni dan – konec meseca bo praznoval Abrahama. 
Upam, da mi ne zamerite, da sem malo pojamrala – sem si malo olajšala dušo. Moj dragi me sploh več ne posluša - mi vedno govori, da se preveč sekiram in da moram odmislit in da sem preveč panična, pa tudi z drugimi se ne morem pogovorit, ker nobenemu nisva povedala, da se trudiva na , ker bi zraven naju še vsi drugi nestrpno čakali in spraševali, če je že kaj.
Punce, lepo vas pozdravljam in vsem želim, da se vam čimprej uresniči največja življenjska želja, tistim, ki pa že crkljate svoje zaklade, pa čim več veselja in sreče z njimi. Se še kaj oglasim!
Pozdravček!

ne sekiraj se.. bova skupaj čakali.. tud jaz bi jo morala dobiti 10.10., pa ni še nič.. test je bil negativen..

ah, boš videla.. enkrat bo.. ena punca je tukaj enkrat napisala,da si mi ne izberemo  , ampak  izbere nas... razmišljaj tko o takih stvareh

Te cisto razumem kako se pocutis, nas gre veliko skozi to. Pa ni drugega nasveta kot se cimbolj sprostiti. ali pa recimo si zadas eno obdobje, v katerem bi rada zanosila. Na primer do konca leta, ali pa do naslednje pomladi. Bo lazje, kot da mislis glih zdaj bo, potem pa ni.
Veliko srece in veselja pri delanju .

_____________________________

Sedaj nas je pa pet!

Tudi jaz te zelo dobro razumem.Tvoja zodba je dejansko tudi moja,le da se jaz trudim že veliko časa dalj.
Res je težko vsaki mesec,ko čakaš bo ali ne bo .Vendar,verjemi da bo,da bo posijal sonček in bo tvoj srček srečen.Res pa je ,da bi bilo dobro,ko se ne bi toliko obremenjevale,pa saj vem,želja je tako velika,da enostavno ne moreš nehat mislit na to.
Saj boš videla,da bo,le pogumno naprej!
Želim ti veliko sreče in da kmalu ugledaš


_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Dobrodošla

Ne sekiraj in obremenjuj se, da enostavno mora ratat. Le uživajta v vajini ljubezni, pa bo vaju potem plusek prehitel. Nama je 3x ratalo - v prvo, pa sploh nisva razmišljala, da bi ali ne bi uspelo.
Bosta že ugledala  - ko bo čas za vaju. Enkrat le bo - verjemi.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Welcome to the club. Vse čakamo in se živciramo. Malo preberi naše poste in boš opazila, da nisi edina. Tudi midva sva bila prepričana, da bo  takoj ratalo, vse sva določila, kdaj bo bitje nastalo in kdaj bi se naj rodilo. Sedaj greva po  v novo tretjič. Torej vidiš ni rečeno, da je kaj z vama narobe, samo vstrajat je treba in bit potrpežljiv.

Arisa, tvoja zgodba je zgodba marsikatere punce na tem forumu, tudi moja. Veliko punc, pa je med neskončnim čakanjem mesec za mesecem, tudi že pričakalo svoj velik in močan +.
Prvi mesec, ko sva se midva lotila delat  sem paničarila in bila vsa napeta, mislim, da je to tudi vplivalo na neravnoveje v telesu, ker potem, moje  ni bilo še dva meseca. O sploh nisem imela, zato sem imela rjave izcedke cela dva meseca, od dneva, ko bi mogla prit naslednja M. Zdaj je malenkost več kot eno leto naokrog, pa se mi sploh ne zdi tako dolga doba. Sprijaznila sem se z dejstvom, da bom morala pač čakati, na najin mali čudež. S samo  zanositvijo se obremenjujem čedalje manj, samo kak dan pred M. Pa tudi to ne pomaga pri zanositvi.

Moj nasvet je ta; ne se obremenjevat z zanositvijo in imeti prevelike želje in se prepričevati, zdaj pa bo. To ti bo utrudilo dušo in te pahnilo v depresijo. Pozabi na zanositev, reci si raje eno leto imava čas, do takrat pa bo že kaj ratalo, drugače pa bodo že Dr. poskrbeli za to. Vmes pa raje gradita na svojem odnosu, odkrivajta svoji telesi in uživajta v vajini ljubezni .
Če gledam na zadevo tako, da tiste ženske, ki zanosijo, ko ne želijo , potem bi to pomenilo, da si rečeš, ne smem zanosit, ah saj ne bo ratalo in če te plusek preseneti, bo samo veselje večje. Če pa se vsak mesec najprej neskončno veseliš in si potem toliko bolj potrta, potem se nehaj veselit v naprej. Ko bo ratalo, bo že ratalo. Kar se tiče zanositve same pa je tako; manj veš, boljše je. Če in ko se bo pa leto obrnilo naokrog, naj te pa ne skrbi, vse se bo izšlo, tako, kot je treba. Vmes pa se veseli z nami na RR ali pa še malo potoži, kaj vprašaj...


Veliko sreče vama želim in polno naročje otrok. Čestitke, da si zbrala pogum in se oglasila.

Odklopi prisilno .Moj mi je rekel da se počuti kot robot .Se pravi prepustita se užitkom, pa bo ratalo.Srečno!

Kapo dol pot, to pa si tako lepo napisala, da bi se človek lahko . Jaz se nisem, ravno obratno, všeč mi je tvoj optimizem in da ga deliš z nami. Le tako naprej. Za vzgled si nam lahko. (Tistim, ki po dveh mesecih jamramo).
Želim ti hitro en mali čudež  in en velik !

pot

čestitke ob tako lepem postu.Kako pravilno in kako resnično.Name je danes deloval kot čudeš,ki me je nekam potegnil.Bravo,pot,suer si!!!!!

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Pozdravljena Arisa! Tudi jaz ti želim, da čimprej s tvojim dragim zagledata magične . Vem, da je lahko rečt, samo res poskušaj odklopit vse nepotrebne skrbi in misli, ter samo uživaj v  s svojim dragim.

_____________________________

mojeustvarjanje

No moja je ze na vidiku ker me ze grdo spika kot ponavadi.  Punce zanima me ce je res da moras test CB delat vedno z jutranjim urinom? A to vpliva al kaj če greš popolde in delaš test?

Jaz mislm dejmo punce do decemra odmislt na nosečnost, otroke in samo UŽIVAJMO (presenetimo dragega, omislomo si kakšno masažo, pedikuro...). Sej vem da bo težko, ampak dejomo nekio tazga narest, pravjo da psiha dela celik? Kaj mislte?