Pred časom sem tarnala na tem forumu, da se otrok dera, tašča pa pi*****.  No sedaj smo se preselili stran od tašče in tasta , ampak s tamalim so pa problemi ostali!  Npr: ne je, se more človk že prav potrudit, da poje kosilo do konca. Pa kr naprej neki trmari in se meče po tleh v kričanju brez solz....
V glavnem imam 1001 problem z njim. Prej ni nikoli bilo problemov z njim. Preden smo se preselili k tašči je bil zelo priden jedec, je vse sam pojedel brez komplikacij. medtem ko ga je treba sedaj fojtrat kot dojenčka . Je sam zaspal, brez problemov, brez pregovarjanj. Si mu prebral pravljico, mu dal lubčka in je zaspal v svoji postelji. Sedaj se dere, ko je čas za spanje, hoče po vsej sili z babico spat......
Midva z možem ga sedaj že celo kaznujeva: mu prepoveva sladkarije za tist dan, ga ignorirava ko ima svoje izpade....
Kaj še storiti????  Rada bi svojega pridnega fantka nazaj!!!!  Taščo bom pa za****, ko jo vidim!!!


_____________________________

Živi vsak dan, kot da je zadnji. Enkrat boš imel prav!

čestitke, da ste se odselili na svoje!

Glede malega, ti pa žal ne vem svetovat... sorry

Pride cas, ko se vzgajajo tudi starsi.

Pac, otrok ni stvar, ki ti povzroca probleme, ampak zivo bitje, ki se bolj kot ti cuti, kaj se okrog njega dogaja in kaksne so spremembe. Namesto da bi njemu olajsala te prehode, ga se kaznujes. Namesto da delas plane za*** za tasco, raje sebe malo v red spravi.

Glej Mič II, jaz vem da otrok ni stvar. Mi pa povzroča probleme. Če so tvoji otroci popolni, moji pač niso, sori! Vem, da je tamali zdaj malo nervozen in pod stresom in mu tudi dovolim, da se carta pozno ponoči, pa lahko pride k nama spat.....  Ampak disciplina po mojem mnenju mora bit. Ker vse skupaj se je začelo, ko je gospa tašča začela z njim spat, pa (očitno) kar na enkrat ni znal več sam jest in mu je morala ona pomagat. Pa vse je moralo biti po njegovem, če ne je ona obesla nos.  Če se je pa jokal zaradi česa zelo pomembnega, kot je bilo naprimer vneto uho, je pa rekla, da naj ga stolčem! Ker pač gospa ni mogla spat ponoči. Takrat sem bila pa dobra!!!!

Prosim, da ne obsojaš situacije katere ne poznaš.


_____________________________

Živi vsak dan, kot da je zadnji. Enkrat boš imel prav!

Ne, ni popolna, se nikoli nisem rekla, da je.
Prevzemam pa odgovornost za njeno vedenje v delu, na katerega lahko sama vplivam. Zato, ker ga je tasca navadila, da spi z njim, je zdaj on kaznovan

Ne, ni kaznovan zato ker noče sam spat. kaznovan je takrat, ko se meče po tleh. Pa še to mu 100X prej povem, da bo kaznovan!


_____________________________

Živi vsak dan, kot da je zadnji. Enkrat boš imel prav!

Meni se je podobna situacija zgodila s hčerko ko sem bila skoraj en mesec v bolniščnici. Varvala ta čas jo je tašča (seveda ji je bilo vse dovoljeno), ko sem prišla nazaj sem rabila 2 mes časa da sem vzpostavila nazaj normalno stanje preden sem šla v bolnišnico.

Jaz ti svetujem, da poskušaš tako kot si delala prej, ko si ga učila samega zaspati oz. stopi korak nazaj v vzgoji. Tvojega fanta  boš dobila nazaj samo čas rabi oz. fanta imaš samo njegovo obnašanje se je spremenilo zavoljo razmer in sedaj rabi nekaj časa, da se ponovno navadi na novo situacijo.

Izpade ignoriraj, bo že pogruntal, da ne pali, kar se tiče kaznovanja ne pretiravaj, ker bo več škode kot koristi. Ne obupuj, rabiš samo čas, več časa kot boste skupaj bolje bo.

Zakaj ga je pa treba kaznovat, ce se mece po tleh

Otroku daj malo časa, da se navadi? 

_____________________________

Življenje brez otrok je kakor akvarij brez ribic..

Mislim da je glavna težava to da otrok čuti da bo dobil konkurenco ins svojimi izpadi kliče po pozornosti

otroci so tisti, ki zelo močno sprejemajo občutke staršev. mislim, da je pri vas glavni vzrok v tem, da je bilo življenje s taščo za celo družino velik pretres. otrok je iskal pozornost, ki jo je dobil pri tašči, čeprav mogoče na nepravi način. situacijo je nemogoče rešiti v nekaj dnevih. počasi in z vztrajnostjo se bodo stvari spremenile. predvsem vam svetujem, da razmišljate kaj lahko naredite za naprej. s taščo pa poskušajte vzpostaviti vsaj vzdržen odnos. za naprej pa lahko počasi in vztrajno z veliko pozornosti, crkljanja, igre in preživljanja z otrokom največ naredite. poskusite poskrbeti za svojo umirjenost, za pozornost in ljubezen do partnerja in vaju obeh do otroka. če je pri njem potreba po vaši pomoči in premagovanju njegovih stisk, potem je ljubezen in pozornost najboljša, če pa je pri otroku izsiljevanje. potem poskusite ignorirat. razlika o tem je zelo dobro opisana v knjigi "Znanost o vzgoji". Lahko me kontaktirate na ZS. SREČNO! 

< Sporočilo je popravil Jerneja RR -- 10.1.2009 20:55:04 >

_____________________________


Otroško srce je zaklad

To sem se tudi jaz vprašala... se ti ne zdi, da bolj ga kaznuješ, bolj bo to počel?


_____________________________

Življenje brez otrok je kakor akvarij brez ribic..

jaz vidim tukaj tudi spremembo okolja in navad. traja da se otrok navadi novega režima in vmes proba furat starega. nekaj časa bo trajalo, vmes je treba bit potrpežljiv in vztrajen, samo jaz res ne vidim panike, kaj narest.pač svoj režim furaš?

naša se je od rojstva veliko selila in ti lahko povem, da tudi če nismo menjali ritualov, je trajalo po nekaj tednov, da se je umirila nazaj na svoje "normalno" obnašanje. smo imeli tudi noča bujenja (prej vse ok), ekscesno jokanje in tudi občasno trmarjenje, slaba volja.. ko se je pa navadila novega okolja in ljudi, je bilo pa vse ok. v takem času pa moraš bit izjemno ljubeč in predvsem odločen, da se stvari odvijajo po njenem/njegovem dnevnem ritualu (ki bo njegovo vodilo). to mu je takrat v oporo, da ni zmede v njegovem življenju (če mu že vzameš en velik kos ven, ki je prej bil pomemben del njegovega vsakdana, mu moraš dati nov "kos" notri).

ne ga kaznovat za to ker je kdaj trma. raje ga odnesi v njegovo sobo in pojdi ven ter delaj kar bi pač delala, ko imaš čas. se bo že navadil, da ne "pali"

Strinjam se z Mič.  Otroku pusti čas, ker bo ga minilo. Pa bodo prišle nove finte. Vzgoja je garanje in ko uspeš na enem področju se "problemi" pojavijo na novem. Tako pač je, ko si starš. Nikoli ni mira. V tem je čar!

Jaz pa mislim da moraš najprej prevzgojit sebe šele potem otroka. Vsaj glede na napisano.

Selitev - to je ogromen stres za otroka, vem, ker smo šli skozi to...

Rešitev tvojega problema je vztrajnost in veliko ljubezni, ne pa kaznovanje in prepoved stvari, ki mu veliko pomenijo.



_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Po tickerju sodec je povsem dovolj velik, da normalno sam jem. A v vrtcu ga tudi kdo hrani? Mislim, da ne. Preprosto ga ne hranis, ce bo lacen, bo sigurno jedel. Smo dali tudi mi to skoz pri malemu od mojega fanta, pa zdaj povsem krasno obvlada vse sam, samo dopovedat je bilo to treba njemu in predvsem babici.

Jaz imam dva otroka-čist različna karakterja...tevelik skoraj 4 letnik je ena občutljiva ribica, vse se da pogovorit z njim, vse uboga(v večini), razumen in potrpežljiv, a z njim je treba delati v rokavicah da ga ne sesuješ z besedami!Zaspi nikoli sam, ker pravi da ga je strah teme, tako da se uleže na kavč in zaspi..včasih ležem k njemu, ker vidim da me rabi...tudi ponoči spi pri nama..sej vem, včasih malo izrorišča, pa vedar jaz vem, da ona rabi veliko pozornosti!
Tamala češplja stara 2 leti čisto nasprotje...samostojna, trmast, glavna v družini..vedno si izbori za svoj prav...bratca okoli obrne predno se sploh zave...ampak dama sama spi v svoji postelji, v svoji sobici...uglavnem zelo samostojna, sicer se pride potiškati, amapk čisto na drugačen način kt luka!

Ubistvu hočem povedati, da včasih ni treba nekej vztrajati pri svojem, ampak se prilagoditi otroku...sej če se meče po tleh in trmari..pusti ga bo že nehal...jaz sploh ne polagam pozornosti na to...treba je ločiti od stvari ki so nujna da obugajo(cesta, štedilnik...) in tistih ki se lahko prilagodiš(recimo pri nam spanje...)!