Ker sem že v Kristusovih letih in še nisem mami se sedaj bojim, da bi bilo z otročkom kaj narobe glede na mojo starost. Naj povem, da sem zdrava in nisem imela nikakršnih zdravstvenih težav do sedaj in sem v zelo dobri formi in kondiciji. Tudi moj partner. Res je, da do sedaj še nisem delala na otročku, razen to, da sem imela pri dvajsetih splav, ker niso bile prave okoliščine za rojstvo dojenčka. Prosim, prosim pomagajte. Za vsak nasvet bom hvaležna iz srca. Otročka bi začela načrtovati konec tega leta.

Rada bi omenila še to, da moja mamica še tudi ni v meni in tudi babici sta obe stari okoli 90 let in imamo izgleda vse zelo dobre gene.

jaz mislim, da se nimas cesa bat, saj se nisi prestara. Sestra od mojega je pred pole leta rodila prvega otrocka in je bila stara 36 let. Puncka je zdrava in tudi sama ni imela nobenih problemov med nosecnostjo. Res pa je, da sta se z mozem trudila dve leti preden je ratalo, vendar to se ne pomeni, da zaradi let. 

Očitno sva si po letih blizu, anonimna in lahko rečem, da ni nobene bojazni za dojenčka. Sama dokaj dobro prenašam nosečnost, pa bom ob porodu 35. Poleg tega imaš pa toliko preiskav v tem obdobju, da ne more biti nič narobe. Ko bosta začela delati na bebici, začni z jemanjem folne kisline, dovolj gibanja rabiš in to je to.

Želim ti uspešno načrtovanje

rodila sem pri 35,5 in če gledam nazaj, je bila moja nosečnost naravnost čudovita  slabosti so tudi pri mlajših, zgaga prav tak. zdaj edino vidim, da je bila edina, ki je preveč komplicirala zaradi let moja ginekologinja.

meni je edino zdaj malce bolj naporno, ko letam za malim, pa neprespane noči bi pri dvajsetih ziher lažje prenašala....

_____________________________

...vox populi...

ojla!želim ti ,da ko zanosiš poteka brez vseh težav.res,da pravijo,da plodnost pri ženskah z leti pada-vendar ne smeš obupati  če ti takoj ne uspe
sama sem prvič rodila pri 20-etih,vendar je bilo včasih tudi zame ponoči težko vstat in se prebujat
ampak kar je treba je treba
srečno!!!!

_____________________________

kdor čaka ,dočaka?

Drugič sem rodila pred 2 mesecema, stara 39 let. Bila pa je to moja tretja . Pred 2 letoma sem bila na UPN, ker so na amniocentezi odkrili, da ima moja  Downov sindrom. Tudi jaz sem drugače zdrava. Kromosomske napake so zgolj slučajne in se ne ponavljajo, predvsem pa niso dedne. Res pa je, da so bolj pogoste pri starosti nad 35 let. Moj  je dokaz za to, da se tudi v naših letih lahko rodi zdrav . Če si  želiš, ne obupaj in veselo na delo .
LP

_____________________________

lana38

Jaz sem tudi rodila prvič in edinič pri 35, pa je bila nosečnost čisto brez problemov. Edino, kar je, gredo mogoče kile hitreje gor pa počasneje dol.

Vsaj meni. Ko sem bila mlajša mi ni bilo problem shujšat, pa tudi zredila se nisem tako hitro. No, med nosčenostjo so se pa kile kar nalage in nalagale. Ko me je G nekaj kregal in sem mu rekla, da res pazim, kaj in koliko jem. Ker me je potem še vedno dražil, da od česa se pa potem redim, sem ga nadrla, da ne vem in da verjetno če bi bila 10 let mlajša, da se ne bi, tako pa pač se. No, in mi je dal prav. Začuda enkrat, ker drugače se ni dal kar tako.

Sicer pa tudi po porodu, ki je sicer bil s CR, ni bilo nobenih težav z utrrujenostjo, ali da bi težko vstajala ponoči ali kaj takega. Se mi zdi, da smo ženske v teh letih tudi toliko zrelejše, da pač razumemo, da to paše zraven in da nas uno malo cvileče bitje rabi in nam ni nič težko. Čisto samoumevno. Vsaj meni se je tako zdelo. Pa fino je, ker se dojenčka ne "bojiš", meni je bilo tako, kot bi to že od vsega začetka bil del mene.

Tako da takrat, ko je še dojenček, je res lepo materinstvo pri teh letih. Težave se začnejo kasneje, vsaj pri meni, ko se treba z enerhijo nabitim 5 in pozneje 6-letnikov dirjat s kolesom, se podit z žogo, skratka biti fizično aktiven po cele dneve oz. popoldneve, ko nisi v službi. Tisto je pa včasih res malo izčrpljujoče. Tukaj se mi pa vidi, da sem res že malo starikava.  Ampak nimaš kaj, kar je treba ni težko, a ne? Saj niti nimaš časa premišljevat, ali bi ali ne bi.

Vidva se kar veselo spravita na delo,pa nikar prevec skrbi.

Je pa res tako kot pravi Splisni,kile gredo res hitreje gor(imam34let) kot pa so mi sle pri prvi,pri 20ih.

Ne se sekirat na zalogo... .

Jaz sem bila tudi 30+ pri prvem, pa sem se pocutila se zelo mlado.

Kakšen nasvet pa ti naj dam? Lahko ti samo povem svojo izkušnjo , ki pa je naravnost čudovita.
Torej zanosila sem pri 34 in rodila pri 35. Nosečnost je potekala bp, počutila sem se fantastično, tako dobro se že res dolgo nisem, kdorkoli me je srečal v tistem času, mi je dejal, da me je nosečnost res pomladila in da kar žarim. Zredila sem se 11 kg, porod jih je odnesel 6, 5 pa jih je odšlo v naslednjih mesecih. Porod je bil lahek in hiter (dve uri), počutila sem se dobro in če bi bilo pomoje bi šla domov kar iz porodne sobe, tako dobro sem se počutila, nobenih šivov. Dojenje je steklo čist naravno in z malo mis sva se takoj ujeli.
Tako, da nosečnost lahko rečem čista 10.
Je pa sedaj malce bolj naporno, ker s partnerjem nisva več rosno mlada, mala mis pa je polna energije in se mi včasih res ne da, potem pa si seveda premislim, ker pa res ni ona kriva, da sem se jaz tako pozno odločila za materinstvo, zato pa zvečer padem v posteljo .
Tako, da se čist brez potrebe s tem obremenjuješ.
Jaz mislim, da je ženska pri teh letih definitivno bolj pripravljena na nosečnost in materinstvo in se ji ni težko marsičemu odrečt.
Tako da go for it

< Sporočilo je popravil Rubin. -- 23.2.2008 20:03:16 >

Še ena"konzerva" se javlja. Prvič rodila pri 35, drugič pri 38,5. Obe nosečnosti brez problemov, torej nobenih slabosti, nikakršnih "izpadov", vsaj ne zaradi starosti.  Kot je napisala rija, je edini problem ta, da mi je kar naporno "skakati" za obema, kar bi sigurno lažje pri 20.  Tako, da le pogumno, ne se obremenjevat z leti, ne s samo nosečnostjo, pa bo šlo brez problemov.

p.s. Sem pe nekaj ur pred porodm "gostila" doma 20 ljudi na pikniku, "skakala" naokoli kot kakšna (debela) zaklja, pa bi še kar dalje, če mi gostje ne bi rekli, da bi bilo fajn, če grem počasi roditi.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Moja soseda je dobila prvega otroka pri 45 letih in drugega pri 47-ih. In sta oba zdrava brez problemov!
Privošči si malo srčkano kepico-ne bo ti žal,ker so res zlati! LP

_____________________________

druzina je zame vse!!

Tudi jaz sem prvič zanosila pri 35 in pol  in rodila pri 36.
Vse je bilo brez problemov,  normalna, porod pa hiter.
Sedaj se odločamo,če bi še enega pred mojim 40 letom.

_____________________________

kaR te ne ubije,te okrepi!

Tudi moja prijateljica je prvič načrtovano zanosila (v prvem ciklusu) pri 33-ih, drugič pa pri 35-ih (tudi takoj) in se je zelo dobro počutila, do porodniške je bila v službi, tudi poroda sta bila zelo hitra, skratka vse super. Bila je zelo aktivna, polna energije in zelo sproščena. Tudi zdaj ko ime dve punčki, 3 leta in 2 meseca, ona z tako lahkoto vse to opravlja in vedno pravi, da čisto drugače gleda na materinstvo zdaj pri teh letih kot pred 10 leti. Kar žarijo od sreče. Tako lepo jo je videti njeno družinico.

Jaz sem letos v 31. letu in tudi upam da bom še letos srečka .

Želim ti, da čimprej zagledaš . Srečno.

še ena starina tle. imam jih 34 (avgusta jih bom 35). zanosila malo pred 32-im, rodila 32,5 let stara. zdej bo imel dejan 2 leti.
v mladosti pač nisem imela sreče, da bi našla pravega partnerja. pa kariera je bla tudi na tapeti. ko sem načrtovano zanosila, je šla kariera po zlu (pa ne zaradi nosečnosti) - zdej me prou briga. uživam kot še nikoli.
je pa res naporno včasih. dejan rabi pozornost 30 ur na dan. in ne cedi. energije ima glih takrat, ko jo meni manjka. takrat dostikrat vlogo starša prevzame možek. in tako se dopolnjujeva. bomo vidli, kako bo še v prihodnosti.
zdej počasi razmišljamo še o enem dojenčku, pa me včasih kr mine. ne vem, no... si rečem, da itak ne bom zmogla dveh. še dejana težko obvladujem. po drugi strani mi pa ljudje pravijo, da je z dvemi lažje, ker imata družbo in malo razbremenita starše.
vsekakor je moj nasvet, da se kr odloči in narava ti bo že namenila  ob pravem času. in leta tu sploh niso važna! želim ti (pa tudi vsem ostalim, ki si to želite), da ti bo kmalu uspelo in nas boš lahko obvestila o tem, da si srečka  in kasneje še, da imaš prekrasnega , ki ti krajša noči in zapolnjuje prostor v srčku.

< Sporočilo je popravil Eviii RR -- 24.2.2008 14:08:12 >

_____________________________

Dejana smo na silo spravli na svet 3.3.2006 ob 19.59 :)

Očitno sva v istih letih. A pa se že kaj trudiš, da ugledaš . Jaz sem že mal obupana oz. me je full strah, da mi ne rata.

Draga anonimna, javlja se še ena, ki gre proti 40. Imam jih 38,5, prvega otročička sem rodila, ko so mi do 37. leta manjkali 3 meseci. Zanosila sem po petih mesecih (pred tem pa sem štiri leta jemala KT), nosečnost je potekala čudovito, porod je bil OK, moj G mi je rekel, da mi skoraj ne verjame, da sem prvorodka. Odkar sem rodila, mi vsi pravijo, da me je ta mali pomladil za deset let.  Zdaj pa sva z možem začela delat na drugem in si ga iskreno želiva, čeprav je včasih od sile naporno. KOt so punce napisale, pozna se mogoče samo eno: ko ima ta mali največ energije, bi se najrajši sesedel na kavč in zaspal, pa kile grejo malo težje dol. Jaz že pol leta dajem dol dve kili, pa me nočeta zapustiti.

Tudi jaz sem se obremenjevala, da sem že za v penzijo na pa za materinstvo, ampak ko sem zanosila, se mi je zdelo, da lahko objamem svet in takoj sem se počutila deset let mlajša. Tako da ti iz srca želim, da čimprej ugledaš plusek in veliko pozitivnih misli.

Srečno!!! Pa vsem nam fosilkam tudi!!!

Tudi jaz sem zanosila v 35.letu starosti,ravno tako je to moj prvi otroček.Pa ni bilo nič narobe in je zdrav! Pa tudi z menoj je vse ok,edino kar boš delala,je to,da boš imela več preiskav,ker si v takih letih,da jih naredijo,pa tudi pripadajo ti,se pravi nuhalna svetlina,pa še kak hormonski test,tako da...brez skrbi.Danes je pač tako,da smo mamice tudi že po 35.letu prvi krat,pa ni to nič več čudno in pozno.

Upam,da vama kmalu uspe!

_____________________________

:))