Živjo

Na vas se obračam z "majhno" težavo... Punca si ne želi otrok, jaz pa si jih. Kaj sedaj?

Je kdo tukaj že bil v takšni situaciji?

Hvala za vse nasvete.

lp
Mitja

Hm ni nobenih podatkov o tem ali si jih nikoli ne želi ali samo še zaenkrat ne,tako da je težko tukaj rečt,vsekakor pa je potreben še kak temeljit pogovor in seveda kak kompromis iz obeh strani.

Pravi, da si jih nikoli ne bo želela (stara je 22).

Ah ja, pri 22 tudi jaz nisem razmišljala o otrocih in sem ob kakšni debati na to temo vedno rekla, da jih ne bi imela...

ja glede na starost je res mogoče, da se še premisli. jaz si tud pri 20tih nisem želela otrok pa zdaj čakam drugega. pristiskat nanjo nima smisla.




_____________________________

Hm, kompromisa med imeti in ne imeti otroka ni... Lahko imaš kompromis med 2 in 4, med ja in ne pa bolj težko... Ne moreš ga met na pol.

Ja, seveda je mogoče, da si še premisli, smo pa različne - sama sem vedno vedela, da bom imela otroka in so to vedeli tudi vsi moji fantje (in da jih sama hočem imet in da jih oni hočejo imet). Niso me nikoli privlačili fantje, ki bi bili že v štartu proti - pa čeprav pri 18ih, ko jih niti pod razno sama še nisem imela namena met s komerkoli (in jih tudi še 10 let nisem imela - sem pa vedela, da jih nekoč bom).

Zdaj če se ti z otroki še ne mudi, potem lahko počakaš, če si počasi premisli. Če pa veš, da bi kmalu rad imel otroke, potem boš moral najt pa drugo punco.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Hvala!

Vsekakor bom še počakal, saj sem tudi sam star še manj kot ona (sva pa v zvezi že kar nekaj časa).

Treba dati času čas :).

zanimivo vprašanje...jaz sicer imam par kolegic, ki so pri 22govorile, da one otrok nikoli sploh, pol pa vse u par letih noseče in srečne mamice, poznam pa tudi take, ki so skozi govorile, da one bodo mele vsaj 3otroke, pol se jim je pa naenkrat obrnilo in se še pri 35+ nekako nočejo odločit za naraščaj, kjub fiksni službi, fajn partnerju,...po moje je v tem trenutku malo prezgodaj za se karkoli definitivno menit...bosta videla kako bo, ko bosta na tem, da je vse ostalo (študij, služba, stanovanje) že tolko poštimano, da je nekako čas za naslednji korak in da ima ta debata sploh smisel...pred tem niti sam ne moreš vedet točno kako bi se odločil, če bi se blo treba...lahko rečeš: "če rata, ga obdrživa" ampak po moje tudi sam potihem upaš, da nebi še takoj ratalo.

če maš punco rad in če vidiš z njo prihodnost, počakaj/ta, da bo pravi čas, pa se bo vse nekako poštimalo in postavlo na pravo mesto

Super odgovor! Hvala :)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ko sem prišla na žnj-to obletnico mature s trebuhom, se je sošolkam, s katerimi smo skos visele skupaj kar povesila brada, ko v smislu: "Uaaaaa, Otika! A nisi ti skos govorila, da boš imela sam mačke!?" LOL ... tako da če je pri 22 še ne mikajo otroci in govori, da jih nikoli ne bo imela, še ni nujno, da se ji čez kako leto želje ne spremenijo ... vsaj pri meni so se drastično

če pri takih stvareh ne prideta skupaj, potem bi jaz malo razmislila ali je to sploh to.

_____________________________

www.petjenaporoki.si

FB http://www.facebook.com/porocnaglasba

Pomoje je pri teh letih še malo trapasto razmišljat v razhodu zaradi tega ... če bi moj na ta način razmišljal, bi me zelo kmalu nogiral zaradi tega, ker ko sva se spoznala sem jih imela jaz 21, on pa 31 in o otrocih nisem želela niti slišat ... šele pri 23 letih sem nekako dopuščala opcijo, da bi pa mogoče enkrat imela otroka, no in pri mojih 25 letih se nama je rodila tamala ...

Pri 22ih smo bili vsi polni teh absolutnih resnic. Jaz pa ne bom nikoli... Jaz bom pa vedno...
Potem te počasi sreča pamet. :)

Ne trdim, da si bo tvoja punca zagotovo premislila. Ampak je pa res malo ljudi, ki kasneje živijo v skladu s temi ekstremističnimi prepričanji, ki so jih imeli na faksu.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Super odgovori :) Hvala.

Spoštuj njeno iskrenost. Mogoče si bo kasneje premislila, lahko pa tudi ne. Vprašaj jo kakšen je razlog.
Poznam eno tako punco, veliko smo se družili in ona je že na začetku povedala kolegu, da noče imeti otrok. On je to sprejel (sicer težko), čeprav sta šla kasneje narazen, ampak iz čisto drugega razloga. 2 razloga sta bila pri njej zakaj noče imeti otrok:
1. starša sta ločena, njena mami pa ji že od majhnega kaže negativen odnos na splošno do moških, poleg tega ji  je  večkrat rekla, da ne misli paziti na njene otroke, če jih kdaj misli imeti,
2. sebičnost, namreč boji se da si bo pokvarila postavo.
Sedaj se bliža počasi 30-temu letu. Partnerja ima, otrok pa ne. Glede na njeno trmo in odločnost, sem skoraj prepričana, da bo pri svoji odločitvi ostala.

Pogovori se z njo, razčisti in se odloči!