Punce prosila bi za kak nasvet oz.da mi poveste svoje izkusnje-namrec miska je bila preseljena v svojo sobico pri 6 mesecih.Pridno spancka,nobenih posebnosti,dojila nisem ker nisem imela mleka....No nekje pri 21 mesecu pa se je zacelo zbujanje skoraj vsako noc.Ful joka klice mamica pridi....Preselim se k njej,imam jogi ob njej in spim ob njej do jutra,ker enostavno nimam moci cakat da zaspi in se selit pa spet...Namrec vcasih se zbudi tudi parkrat na na noc.Je pa konkreten jok ne kar tako nekaj!Sicer zelo pridna,ziva......Jst pa rabim spanec v svoji postelji:(((((Do kdaj se je vam to kaj vleklo-nocni pohodi?Res pa ogromno sanja in velikokrat jo sanje prebudijo in v jok!Hvala vsem!

kaj pa vem, mislim da je neko obdobje, moja je sedaj stara 3,5 let, pa je bila v svoji posteljici še leto in pol nazaj,... pa skoz je jokala in pila, pa jok in spet pit,.. sem hodila ko zombi drugi dan,.. . sem tudi jaz že skoraj obupala, sedaj je pa zaspanka, ki spi celo noč in do 9h, kadar smo doma,..

Zakaj joka in se tuli na ves glas? Ker je ugotovila, da na tak način mamica pride k njej spat na jogi in ima mamico ob sebi. Zvečer se pogovorita, da se ponoči pokliče mamico v primeru, da je žejna ali da jo lulat (naš je bil pri 2 letih brez plenic in sva res hodila tudi po 3x na noč na wc - zato vem, kako izčrpajoče je to vstajanje), da drugače pa se ponoči spi in konec. Drugače se boš preselila k njej na jogi, ker tile mali otroci so ekstra zviti - enkrat narediš to, da bi bilo lažje, potem pa otroku to postane samoumevno. mogoče jo daj kakšne pol ure kasneje spat, pa uvedi rutino, pravljico zvečer, kakšno cartljanje, da bo skupaj s tabo, ponoči pa naj spi sama.

Ma pravlijca in to vse laufa,plenicke ma se in jo ne bom silila da jih da dol,ker se ni pripravljena,noce na kahlico.Kar se tice noci pa ful joka in je neutolazljiva dokler ne pridem.Ne morem jo pustit jokat v temi samo v sobi-enostavno ne ker nimam srca.Zvecer se vse zmeniva da bo spanckala....ko pa se budi pa mamica....res je da smo tudi veliko pri starsih od moza ki zivijo na morju in tam spimo skupaj-ma ne vem!Cakam spanje:)))))

Naša je malo mlajša pa se tudi zbudi v hidem joku, jaz jo kar k nam vzamem, pa kaj. In tudi ko spi pri nas se večkrat začne kar dret in jo tolažim in vidim, da dejansko spi in joče. Jaz sem prepričana, da sanja. Sigurna sem, da je tako obdobje in da bo minilo.

t5t6 hvala

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Jaz imam doma 2,5 letnika in je še prejšnji mesec vedno zaspal pri nama pa sem ga jaz potem v njegovo posteljico dala in je tam dalje spal, zbujal se je ponoči še pri 2 letih pa 3 mesecih in je prihajal ponoči k nama, prejšnji teden pa je "čudežno" eno večer rekel mama daj me v mojo posteljo in od tistega dneva zaspi sam v svoji posteljici upam da tako ostane.

Vse to mi je zelo poznano,naša se že zdaj pri 4 letih kdaj zbudi in pokliče naj pridem k njej.Grem in prespim do jutra.Včasih pa pride k nama in ona prespi do jutra Tako,kot je ena napisal,poskusita se zvečer pogovorit. Meni osebno to ne predstavlja večje težave,se kar fajn naspim zraven nje.Zna pa bit naporno in utrujajoče,verjamem.

< Sporočilo je popravil eva1 -- 29.7.2011 21:34:32 >

Moj prvorojenec je tudi že ful lepo spal, potem pa tam malo pred drugim letom se je zbujal v joku(kričevit jok), dokler ga nisem pomirila, včasih sem ga mogla čist prebudit, da je bilo potem ok....potem je zaradi tega spal pri nama kar dolgo, ker sem ga smo tako lahko hitro potolažila...pediater je rekel, da sigurno sanja, in podoživlja vse kar se mu dogaja čez dan...potem je okoli 3 leta minilo samo od sebe in začel spet spati v svoji postelji...pri drugi in tretjem pa tega ni bilo-in upam, da tudi ne bo, ker je bilo zelo naporno za vse-jaz sem bila parkrat na noč zbujena, mulc ni imel trdnega spanja, ker se je tako jokal, da smo ga mogli zbujati-nč luštn



< Sporočilo je popravil eva1 -- 29.7.2011 21:34:49 >

< Sporočilo je popravil eva1 -- 29.7.2011 21:34:15 >

Poznamo. Naš se tako zbuja že ves čas, s strašanskim jokom, komi ga zbudiva, da potem zaspi nazaj... Baje da podoživljajo dogajanje čez dan, naš je pa itak občutljiv in če mu karkoli čez dan ni bilo prav, potem to premleva še ponoči. Upam da enkrat mine, do takrat pa, buhpomagi.  Jokat ga sigurno ne bom pustila... Spi sicer v svoji posteljici, vendar smo v eni sobi, aja, pa stanje je še slabše, kadar je bolan. To je pa vsaj 1x na mesec. Bomo preživeli, bomo. 

Taki odgovori me kar segrejejo. Vedno je lahko več vzrokov. Moja še vedno spi z nama (kmalu bo tri leta stara) pa se tudi zbuja proti jutru. Verjetno, ker sanja. Pa jo božamo, mirimo in potem je boljše. Včasih malo mrmra, včasih kaj pove, včasih pa joče.

seveda, in potem se počuti varno in ve, da mamici ni vseeno zanjo

še mnogim odraslim ni prijetno, če spijo sami, kaj šele otrokom, ki si določenih stvari še ne znajo razložiti


tackoracko,
zakaj pa si ne narediš udobnejšega ležišča, če se zdaj ne naspiš?