Zanima me kako se kaj pripravljate na materinstvo. Sama imam rok 11.8. in sem včasih v dvomih ali bom zmogla, znala z otrokom? Kako je z vami? Se kdaj vprašate kako bo ko boste znale vse? Ali zaupate instiktu, da bo vse v redu? Sama sem ogromno prebrala, se udeležila šole za starše, ampak sedaj ko se bliža ( še 4 tedene) me včasih zgrabi panika. Moj me sicer miri, da bo vse tako kot mora biti, ampak vseeno. Kako je z vami:zmeden2:

Tako je bilo pri meni:
prebrala vse, hodila sva na šolo starševstva, priprave na porod, se pogovarjala,...
Ampak ko sva postala družina sva kar padla notri in pač morala poskrbeti za malo štručko kakor sva vedela in znala. Pribljižno po treh mesecih sem se šele polno zavedla da sem Mamica.
Vse šole in priprave so koristna zadeva, vendar pa je vse to le teorija. Ko pride :duda: gre pa zares - prve mesece je malo naporno, potem pa čista uživancija!!!
Samo prepustiti se in bodi spontana.
LP

Jaz bi rekla isto kot daisy. Od začetka si malo zgubljena, potem pa kar na enkrat zalavfa 100 na uro. Nič bat, vse bo vredu.
:)-

Cappy, ne se bat. Imela sem enake pomisleke (verjetno jih ima večina nosečnic...), zdaj pa kar nekako gre. Naš mali je star tri tedne, pa se pač trudim po svoje in mislim, da mi z moževo pomočjo dobro uspeva. Tudi tebi bo!!! :)

To bo zaradi hormonov. :zmeden: Ne skrbi, te bo že minilo, ti misli raje na lepe strani materninstva - na malo štručko, 9nebesa ki ti bo pomenila vse na svetu, :) ki bo odvisna le od tebe, če boš dojila, in na vso crklajnje z najlepšim :duda: 9nebesa:bravo::bravo:

Nič bat! Sej tega ne moreš znat ravno tako kot tvoj malček ne! Zato je toliko lažje, ker se od vsega začetka učita skupaj in ne moreš naredit nič takega, za kar bi mali mislil, da je narobe. On enostavno sprejme tvoja ravnanja ti pa njegova in tako pride do ene lepe harmonije - sploh ne veš kdaj! Zato pa potem valda da mamica vedno ve in zna vse najboljše in pravilno za svojo bebo!
Ko pride mali, enostavno vse znaš!
Ne se obremenjevat, ampak se prepusti in uživaj 300/h!

Joj, prebrala sem ogromno, se v mislih pripravljala in bila 100 %, da bom živčna razvalina, ker ne bom znala z otokom. Ko sem ga pa prvič držala v rokah, pa je bilo tako kot da ga imam že od nekdaj. Instiktivno sem vedela kaj bi rad. Bilo je povsem naravno, da sem ga dala na prsi, ga ujčkala ter vedela, da z njim ni nič narobe tudi če je jokal. Edini problem je bil pri meni široko previjanje. Groza ! Pot mi je tekel iz vsake pore mojega telesa. Sedaj pa ga previjem en dva tri.
Brez skrbi narava poskrbi za to, da mati točno ve kaj in kako !

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

nalin, boš zmogla, boš, po mojem si za svojega sposoben dobesedno gore premikat! jaz sem tudi svoje nečake pazila, pa me je npr. po 10 minutah roka bolela, če sem ga ujčkala... zdaj pa svojega,ko joka, nosim uro in več, če je treba, roka mi zdavnaj že spi, pa bi verjetno celo noč zmogla, če bi bilo treba! pri svojem je drugače...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]