Pri nas je tako lepo kazalo že kake pol leta nazaj, da gre punca na pot samostojnosti, slačila se je sama, pa trudila se je obut, pa hlače gor potegnit...
Zadnje tedne je pa obup. Sicer imam na sumu, da je to spet ena muha, ampak počasi zgubljam živce. Vse kar naredi sama, je to, da potegne kapo iz glave in si odvije šal. Stoji ko kip in čaka tud po 10 minut, da ji kdo odpne bundo recimo, no, pa tuli zraven: sleciiii me, prosiiiim!
Ko ji zatežimo, da je že dovolj velika, ima neke butaste izgovore:Ne morem, me rokica/nogica boli. Ne morem, sem takooo utrujena. Ne morem, ker ne znaaaaaaaaaam!

Par dni nazaj mi je prekipelo in sem rekla, da od zdaj naprej se sama slači, jaz jo pa oblačim (zaenkrat). Tuljenje je zdaj na dnevnem redu, parkrat ji je že ušlo malo v hlačke, ker se je trmala pred wc-jem, da se ne zna slečt (v vrtcu čist samostojno hodijo na wc in se slačijo/oblačijo).

Kaj naj? Kako naj jo spodbudim?

Hvala.

P.S. Ja, vem, da išče pozornost, ampak men se ne da več, no. 3 leta bo stara kmalu. Ima dovolj pozornosti drugje.

Spet eno obdobje trmarjenja, ki pa bo enkrat minilo. 
Moja je 2 meseca mlajša od tvoje, pa hoče vse sama - slačit, oblačit,... - in včasih tako dolgo traja, da bi jo najraje sama na brzino oblekla - če ji to naredim, si sleče dol, pa potem sama obleče.


_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Moj je bil kar priden glede tega, Ni se upiral. Večji problem je bil, ker je hotel vse sam in smo čakali sto let, da mu je uspelo zapret zadrgo recimo.
Poskusi tako, da se že vnaprej zmeniš z njo. Recimo, zjutraj se zbudita in ji pri umivanju povej, da si bo danes sama oblekla bundico pa obula čevlje. Če bo to v redu opravila ji dovoli, da ti recimo nekaj pomaga kar ji sicer ne dovoliš. Ne vem, lahko ti nese ključe od avta ali pa ji dovoliš, da si izbere katere čevlje bo imela.
Enako naredi zvečer. Zmeni se vnaprej kaj pričakuješ od nje. Poleg dojenčka je najbrž vse skupaj še malo težje.

Oh, jaz bi jo pa pač slekla, se sploh ne bi ukvarjala s tem. Še prehitro je ne boš niti smela več.

Jaz Tiborja še zdaj včasih kdaj, pa je star že skoraj 6. Meni se pa to ne zdi niti omembe vredno.

naš drugi je pa tak, da hoče vse saaaaaaam. in včasih si tok želim, da bi samo stal pri miru in pustil meni narediti.

kaj pa vem, poizkusita z nagradami. sleči se, potem pa dobiš risanko, ki bi jo itak, samo da spodbudiš pozitivo. al pa počakaj še kakšno leto

_____________________________

iz malega zraste veliko

to so muhe, ki pridejo, pa minejo... je zoprno oblačit triletnico, ki skače po pojstli, zraven pa pestvat tamalega, ja... ampak še hujše je zjutraj, ko se najbolj mudi, in vztraja, da si bo sama oblekla žabe in zapela zadrgo  in če ji kdo proba pomagat, znori, se otepa...

Tudi jaz moje triletnika oblečem/slečem...o tem sploh nisem razmišljala, zakaj ga ne bi  Saj pa je še majhen.. Razen, ko sam izrazi, da bi si obul copate, potem ga pustimo, ostalo naredimo mi. Še ta večjemu (6,5 let)kdaj pomagam.

Najbrž tvoja deklica pač išče pozornosti, ker dojenčka tudi oblačiš/slačiš ti. Se mi zdi normalna reakcija tako majhnega otroka. In naredi ji to veselje....

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore