Mene pa zanima, če sploh obstajajo dojenčki/otroci, ki so dojeni in brez dude in zaspijo sami. Meni se sicer zdi, da smo tokrat na dobri poti, saj skoraj nikoli ne zaspi na joški (mogoče včasih ponoči) in nekajkrat je že uspelo, da je zaspal kar sam (ker starejši sin 2,2 leti ni zaspal drugače kot na joški, v vozičku ali v avtu, je to zame znanstvena fantastika - če ne bi sama tega zdaj parkrat doživela, ne bi verjela, da je možno), ponavadi zaspi s pozibavanjem v naročju v parih minutah, kar sploh ni napačno, zoprno je edino, da ima zadnji mesec čisto rahel spanec in se, ko ga hočeš odložit, velikokrat prebudi.

Ja, to je tudi mene begalo, pri drugorojencu. Dudo je vztrajno zavračal, zaspal samo na (.)(.) ali po kakem čudežu v vozičku ali v lupinici v avtu, potem ko ju je sprejel, prej je bil namreč samo jok, jok in še enkrat jok. Jaz nisem imela kakega posebnega načrta, opazila sem, da v sleepy wrapu v pokončnem položaju po parih korakih zaspi, pa sem 'metodo nošenja' kaj hitro začela uporabljati za uspavanje čez dan. Potem pa je naneslo, da se je zvečer tik po dojenju večkrat predramil, pa sem ga vseeno dala v posteljico. Včasih je bil tako omamljen, da je kar naprej zaspal, včasih pa je bilo potrebno joško spet na dan povleči Nisem se pa nikoli šla metode izjokavanja. TAkoj ko je zajokal, sem ga vzela iz posteljice in ga pocartala. Pri 8. mesecih sem začela bolj načrtno z uspavanjem, kar je pomenilo, da sem ga podojila še v kuhinji, kjer sta bila še sestrica in dragi, ga potem skopala, oblekla v pižamico, ga zopet prinesla v kuhinjo, kjer sva rekla ostalima dvema lahko noč, in ga odnesla v sobo. Stisnila sem ga k sebi, ga poljubčkala in začela peti pesmi, ki sem mu jih itak ves čas prepevala ob dojenju za lahko noč. Mislim, da je skapiral, da to pomeni, da je treba zaspati, in še sama sem bila presenečena, da je kar hitro že prvo noč zaspal - po 20 minutah. Moram pa poudariti, da sem s tem začela, ker je že en teden poprej kar sam po dojenju, potem ko se je predramil, tik preden sem ga položila v posteljico, zaspal. No. danes mi zaspi v max 5 minutah, jaz sem seveda zraven, vendar mu ne pojem več, temveč samo navijem zvezdico z uspavanko. A ja, pa še to. Ko je nočno uspavanje uspelo, nisem takoj začela s takšnim načinom še čez dan, da ne bi bilo prehudo. Ko pa sem čez kak teden poskusla, se je takoj obneslo . NA žalost pa samouspavanje pri nas ne pomeni še prespane noči- star je 10 mesecev-, čeprav se kdaj pa kdaj le zgodi, da spi tudi 10 ur v kosu. Je pa spanje ponoči občuuutnoooooooo boljše. Čez dan pa ne. Dvakrat po 30min in to je to.

Naš zvečer zaspi sam brez dude. Predenj ga odložim v posteljico ga podojim. Ampak ga potem dvignem pokonci, da podre kupček in da se predrami. Ga odložim in odidem. V 95% zaspi sam, če protestira, grem k njemu in mu malo zapojem in praviloma zaspi. Če je res hudo, ga dvignem, stisnem k sebi, to pa 100% pali  .

_____________________________

Z otročičkom ljubezen dobi novo dimenzijo.

_____________________________

Indijanska prerokba: Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti.

So dobrodošle še kakšne uspešne metode... Naš sicer tako in tako joka preden zaspi, tako da bom poskusila še tako, da ga bom dala v posteljico in bom zraven, pa bomo videli. A je kakšna fajn literatura na to temo? Se mi zdi super predvsem za otročka, pa tudi za starše ni slabo  , če zna zaspati sam. Brez dude smo pa BTW načrtno. 

 


_____________________________

MOJI CUKERČKI SO ROJENI:
4.5.2006 Domen
5.6.2010 Marjetka
19.4.2012 Tinkara

Naš je dojen in že od nekdaj zaspi sam. Zvečer zelo pomaga večerna rutina in takrat ga zmanjka v 5 minutah. Čez dan ni vsak dan vse do pikice enako, zato gledam njegove znake, ko je zaspan, vendar včasih zaspi takoj, ko ga odložim, včasih pa tudi po 1 uro ne.

Ste kdaj uporabili kakšno "metodo" ali pač od nekdaj kar sam zaspi. Kolikor jaz razberem iz vse sorte postov in izkušenj kolegic, itd., je bolj ali manj odvisno od otroka... ampak jaz še vedno skoraj ne morem verjeti, da bi dal otročka ležat in bi kar sam od sebe zaspal (nam se je to ene 2x zgodilo, ampak najbrž bolj po naključju)... razni "strokovnajki" pišejo, da takšni mali škratki potrebujejo nas, da jih na nek način umirimo in uspavamo... Jaz sem poskusila zdaj tudi tako, da ga dam v posteljico in zibam in sicer spet ob dretju (čez dan) zaspi, ampak traja malce dalj kot v naročju. Zvečer ga pa po branju pravljic podojim na zakonski postelji, kjer potem tudi spi, in potem čisto malo časa božam po laseh in zaspi (se sicer obrača in išče joško, ampak zaspi brez). Da ne bo pomote, meni se zdi način, na kakršnega zaspi prekrasen (ni mi všeč edino, da tako joka), ampak še bolj super bi se mi pa zdelo, če bi znal res kar sam zaspati - ampak jaz kar ne morem verjeti, da je to možno .