Ko se starši znajdejo pred izbiro imena za drugega otroka

Izbira imena za drugega ali tretjega otroka je pogosto zahtevnejša kot pri prvem. Starši imajo že določeno zvočno in slogovno izhodišče, hkrati pa si želijo, da bo tudi novo ime enako lepo, posebno in primerno. Ob tem pa se pojavi še dodatni izziv: imeni naj bi se lepo slišali skupaj.

Pri tem je veliko vprašanj. Ali morata imeni biti podobni? Ali je bolje, da sta popolnoma različni? Ali je smiselno slediti istemu slogu, na primer kratkim ali klasičnim imenom? Veliko staršev se znajde v dilemi, ko ugotovijo, da jim je eno določeno ime izjemno všeč, vendar se ne ujema z imenom starejšega otroka. Zato se pogosto odločijo za premislek, kako imeni delujeta kot celota.

1. Ujemanje po zvenu

Najpogostejši pristop je iskanje ujemanja v zvenu. Starši pogosto posegajo po imenih, ki imajo podobno dolžino ali ritem. Pri tem gre za občutek, da imeni skupaj zvenita harmonično, ne da bi bila preveč podobna.

Imena, ki si delijo podobno zvočno strukturo, delujejo usklajeno. Na primer, ime Ema se dobro ujema z imeni Ela ali Klara, ime Nik pa z imenom Lan ali Tim. Če imeni nista preveč sorodni, se izognemo zmedi, ki lahko nastane pri podobnih začetnicah ali enakih končnicah.

Ob tem je dobro preveriti tudi praktični vidik: kako imeni zvenita, ko ju izgovorimo skupaj, kot na primer pri klicanju obeh otrok ali pri predstavitvi družine.

2. Ujemanje po pomenu

Mnogi starši imena povezujejo po njihovem pomenu. Želijo, da se imeni dopolnjujeta vsebinsko, ne le zvočno. Če ima prvo izbrano ime poseben simbolni pomen, je pogosto želja, da tudi drugo ime nosi sorodno sporočilo.

Klasičen primer ujemanja po pomenu so imena, ki se nanašajo na svetlobo, mir, pogum ali naravne elemente. Tako se ime Klara, ki pomeni jasna in svetla, lepo povezuje z imenom Lucija, ki izhaja iz besede svetloba. Podobno Matej, ki pomeni dar, dobro dopolnjuje ime Hana, ki pomeni milost.

Takšno iskanje ravnotežja med pomeni daje občutek, da imeni pripadata isti zgodbi, čeprav sta vsaka zase samostojni.

3. Ujemanje po slogu

Nekateri starši se odločijo, da bo slog tisti, ki povezuje imena otrok. To se pogosto zgodi, ko vse otroke poimenujejo z zelo kratkimi sodobnimi imeni, klasičnimi starimi slovenskimi imeni ali imeni, ki so prisotna tudi mednarodno.

Med primeri slogovne skladnosti so kombinacije, kot so:

- kratek in sodoben slog: Leo, Nik, Mia

- klasičen slog: Julija, Aleksander, Klara

- tradicionalno slovenski slog: Anže, Lovro, Eva

Takšne kombinacije delujejo kot celota, ne da bi bili imeni ali imena preveč podobna.

Poseben izziv: poimenovanje dvojčkov

Največji izziv pa so pogosto dvojčki. Starši želijo izbrati imeni, ki sta povezani, vendar ne preveč podobni, saj si želijo, da bo imel vsak otrok svojo identiteto. Preveč podobna imena, na primer zelo podobne začetnice ali končnice, lahko kasneje vodijo v več zmede tako pri starših kot pri otrocih.

Pri dvojčkih je zato priporočljivo, da sta imeni:

- slogovno sorodni,

- zvočno dopolnjujoči,

- vendar dovolj različni, da ne ustvarjata občutka "para istega imena".

Primeri dobrih parov so na primer Luka in Klara, Enej in Ines, Tjaž in Ela. Takšne kombinacije ohranijo skladnost, hkrati pa otrokom omogočijo ločeno identiteto.

Praktični namigi za lažjo odločitev

Pri odločitvi, katera imena se ujemajo, si lahko starši pomagajo z nekaj preprostimi koraki.

Prvič, dobra praksa je, da imena zapišejo na list in jih izgovorijo na glas skupaj s priimkom in z imenom starejšega otroka. Tako hitro začutijo, ali gresta imeni skupaj.

Drugič, koristno je, da si starši zamislijo, kako se imeni pojavljata v vsakdanjem življenju: na šolski urnik, na rojstnodnevni vabilnici, na seznamu otrok v skupini. Pogosto takšna vizualizacija razkrije, ali imeni resnično delujeta skladno.

Tretjič, pomembno je tudi razmišljanje o praktičnih vidikih, kot je izgovarjava. Če je eno od imen zelo redko ali kompleksno, se lahko zgodi, da bo preveč izstopalo v primerjavi z drugim. Včasih se starši odločijo za kompromis, kjer združijo eno tradicionalnejše in eno sodobnejše ime, ki pa sta slogovno uravnoteženi.

Na koncu šteje predvsem občutek

Čeprav obstajajo smernice, priporočila in trendi, je odločitev v resnici zelo osebna. Ime oblikuje identiteto otroka, vendar je prvina, ki jo starši pogosto izberejo s srcem. Ko imena otrok zvenijo skladno in vsakemu posebej pristajajo, družina začuti, da je izbrala pravo kombinacijo.

Imena otrok so pomemben del družinske zgodbe. Ko starši izberejo imeni, ki ju bodo skupaj izgovarjali vsak dan, naj se odločijo tako, da se jim oba imena zdijo povezana, a hkrati dovolj samostojna. To ravnovesje običajno pride z občutkom – takrat ko imeni skupaj zazvenita naravno in prijetno.