Naša punči je stara 16 mesecev, prijateljičin fantek pa 2,5 leta. Kadar koli pridejo k nam na obisk, njihov ta mali spotika našo, ji spuli vsako ogračo iz rok in tudi tepe. Jst zgledam pol nekako kot policaj, ki ves čas to proba preprečit. Njegova mamica pa nikoli ne stori nič, čeprav je pri zadnjem obisku njihov ta mal naši naredil konkretno buško in prasko, k jo je udaril z bagrom po glavi. Naša je mirna punčka, ki se definitivno še ne zna postavit zase napram 2,5 letniku, zato taktika ''otroci naj se sami zmenjo'' ne pride v poštev. Skratka, ko jo je pri zadnjem obisku ta mali mahnil z bagrom po glavi, sem ga prijela za roko in mu resno rekla, da se v naši hiši ne pretepamo. Namesto, da bi se umiril, je zamahnil tudi proti meni. Takrat mi je prekipelo in sem rekla kolegici, naj umiri svojga otroka. Ona pa mi je samo rekla, da se zaradi otrok ne misli kregati.

Zanima me, kaj bi storile na mojem mestu (kakšen nasvet), ker je zgodba vedno ista, kadarkoli se vidimo.

Lp, Čili

Pred leti se je to dogajalo tud pr nas, pa sem lepo nehala z obiski, ko pa me je soseda vprašala, zakaj nas ni sem ji povedala, da saj vidi , da se tamala ne razumeta in je bolje da me ni. Ko sva se videli, moje tamale ni blo zraven

če bi jaz imela tako neotesane prijatelje, se pač ne bi videvala z njimi. Bi jim že potegnilo. Bi rekla da zato, ker se nočem kregat.

kaj bi jaz storila? prvič bi ga ustavila in rekla da se to ne dela.drugič bi ga ustavila in dodala, da bo šel v sobo (kopalnico, hodnik - take your pick) in bo sam tam dokler ne bo priden, ker mi ne maramo da se nas tepe. če naredi tretjič, ga primem za roko in odpeljem tja. če se puli, ga nesem. zaprem vrata. potem se obrnem k njegovi mami in jo vprašam zakaj moram jaz delat njeno delo.

aja, če bi tudi takrat rekla, da se noče kregat, bi ji rekla, da potem se pač res bolj ne videvat, kot da je tamal skoz zaprt na hodniku, ko je na obisku.


< Sporočilo je popravil mateyka -- 22.1.2010 15:16:19 >

Ja, saj se vama ni treba kregat. Pogovorita se tudi lahko, ji povej. Sicer pa, če ga ona ne bi umirlila, bi ga sama zagotovo. V skrajnem primeru bi pa šla domov. Ne prenesem matk, ki se jim jebe kaj njihovi otroci počnejo. Vse so nakulirane in super, ampak zaradi otrok bi se pa takoj šle tožit.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Moje mnenje je pa tako če mu mama nikoli nič ne reče in ga ne krega ko druge pretepa ga ti ne boš mogla spremenit.

Lahko mu paveš da se pri vas ne tepete ga dvigneš in ga daš mami v naročje. Je pa res da se je brezveze kregat in je boljše da se ne dobivate.

 

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Jaz sem imela podobne težave z eno prijateljico, ki se pri vzgoji (oz.bolj ne vzgoji) drži načela" pusti otroka".  In potem je vsakič ko smo bili na obisku njen sin jahal,ravsal, odrival mojega sina (takrat je bil še edinec), ki je na koncu vedno jokal. Ona je vedno rekla, da nič ne more (tudi poskušala ni) ker je njen sin navajen take igre z dvema starejšima bratrancoma, s katerima so se očitno skoz pretepali in ravsali. 
Meni je šlo vedno bolj na živce da je na koncu vedno moj otrok jokal, cel obisk je bil ena vojna, in smo omejili obiske, ki so postajali vedno redki. Zdaj se že zelo dolgo nismo obiskali.

Sploh ne vem, kdo bi bil v tej situaciji bolj šokiran, fantek, ki bi ga nesla na hodnik, ali njegova mama

Jaz tujih otrok ne bi disciplinirala, bi pa zahtevala, da to naredijo starši. V nasprotnem primeru bi druženje ukinila.
Pa še to, me prav zanima, kaj bi ta mama naredila, če bi se nekdo drug nad njenim sinom znašal, starši bi ji pa rekli, da itak nič ne morejo. V bistvu ji kar malo privoščim, da enkrat izkusi drugo plat take situacije.

Meni grejo tudi take mamice na živce. Ene mamice so res na free.
No jaz pa imam še malo drugačno zgodbo. Mene je pa kolegica odpikala- pomojem zaradi tamale, ker govori na glas.
Ko je rodila in kadar koli smo prišli na obisk je bila naša ta velka full navdušena in je hotla full povedat, in naša bejbika že tko naglas govori. Sta kolegica in njen mož bila kar malo prestrašena kaj se bo njihovi pupi zgodilo. Jaz sem svoji hčeri vedno govorila, naj govori tiho itd, ampak ona ni. Ti naši frendi se sedaj nočejo družiti z nami. Pri nas so bili samo ene parkrat pa takoj pravijo da morajo domov. In če hočemo mi k njim, na obisk imajo same izgovore. Tak, da sem že dojela, da naj ne kličem več.
Pa nisem nemarna mamica, da mi je vseeno kaj moj otrok dela.

eh, jaz pa ne vem zakaj ne, če jih noben drug ne. poglej, jaz gledam na ta svet kot "naš" in imam vse otroke rada. in tako bom tudi delala - v smislu, če je potreba - zakja ne? pa ja ne bom pustila, da živi v veri, da je tepst ok. če mu mama ne pove, mu lahko jaz. slabo z njim ne ravnam. usmerjam pa ga. mogoče tako razmišljam, ker sem tudi pedagog po enem poklicu in se mi zdi dolžnost odraslega ukrepat, ko je potreba. npr. una tema o mavžanju - jaz kot odrasel, ki bi šla mimo, bi se čutila dolžno pristopit k tem fantom, ki so mavžali punco, ki ji očitno ni pasalo da jo mavžajo do krvi, in jim rekla, da naj nehajo. mislim, čisto smo odtujeni in potem to odtujenost pri takih odtujenih starših še podpiramo na nek način, ker se še nam zdi da ne smemo posegat v nekaj kar očitno ni prav.  saj na nek način smo vsi odtujeni, tista nezainteresirana mama in ti, ki te skrbi, da ja ne boš preveč zašla v njen osebni prostor, čeprav se prekivata in imaš imho vso kompetenco posredovat.

ok ok, spet preveč pišem - sori

< Sporočilo je popravil mateyka -- 22.1.2010 18:00:10 >

tako kot mateyka...če mu mama nič ne reče, mu bom jaz. Mami pa tudi, da ne rabi več na obiske hodit.

_____________________________

I'm back and I'm bad.

Ja, saj bi tudi jaz ukrepala. Zahtevala bi, da tisti starši svojega otroka umirijo, v nasprotnem primeru bi pa jaz pobasala svojega in šla.

carsko!

nisem brala vsega
ampak
moja hisa-moja pravila....ce je 5 otrok pa 5 mamic, pa 5 ockov pa 10 babic.....
jst mam komando. naredila bi red, ce mami ne migne!

Jaz bi mu definitivno rekla, da se to ne dela, ampak na en lep način. Imamo prijatelje ja, katerih otroci so pravi pretepači pa fantek se spravlja na punčko pa meče stvari v glavo ipd. Starpi nič ne rečejo, ker to je kao neka nova vzgojna metoda, da se bodo otroci že sami zmenli in take... No, moj mož se zarad tega sploh noče družit z njimi tak da se vedno manj videvamo. Ne moreš ves čas obiska sam gledat, kako ti nekdo maltretira otroka. Pa sploh nisem tip, ki bi kompliciral in se strinjam, da se morajo sami znat zmenit in branit, sam kar je preveč je pa preveč.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Hvala vsem za odgovore :-)

Jutri smo k tem prijateljem povabljeni na kosilo. Ker je moj že potrdil, da pridemo, bomo pač šli. Sem se pa odločila, da bom ob prvem večjem izgredu njihovega ta malga napram naši punčki vstala in rekla kolegici, da nima smisla, da se otroka družita, ker naša ''ni dorasla'' tem pretepaškim foram (upam, da tut ne bo, ker takega obnašanja tut naši ne bi dovolila) in da se bomo dobivali, ko bo njihov s tem nehal al pa, ko ga bo naša sposobna nabunkat nazaj...

Sem se pa še glih spomnila, k smo bli poleti skup na sprehodu in je njen mali ob poti iskal ornk velike kamne in jih metal naši v glavo in ko sem znorela, mi je prijateljica rekla, češ kaj mu naj, sej jih našemu ta mlajšemu tut meče. In pove še med smehom, da je par mesecev staremu bratcu s kamnom prebil glavo. Tut adijo nisem rekla, sem se sam obrnila in šla do avta.

Zdej k sem se tega spomnila, sem spet jezna. Jutri na kosilu ji dam zadno šanso. Tut za pogovor, če bo treba. Če ne... naj pa njihov paglavc kar komu drugmu po živcih pleza.

Lp, Čili

jaz pa ne vem, kaj za vraga se delate pred prijatelji "fine"

če je "prijatelj" mu ja poveš, kaj te moti  ali?

ne vem....medve s prijateljico, ki imave podobno stare otroke in se tudi precej družimo in se seveda tamali bolj ali manj ravsajo, greva izmenično nakurit mladiče  da ne vstajave obe

_____________________________

...vox populi...

Jaz se s takimi enostvno ne druzim.
Ko je bila nas majhna, nisem vabila cisto vseh k nam, ker so bili eni otroci enostavno preveliki in je bil obisk en sam nadzor nad otroci, to pa mi ni bilo v interesu. Ko so imeli prijatelji mlajse otroke od nase, sem jih pa raje povabila k nam, ker je pac nasa raziskovalka in ni imelo smisla, da bi jo tam skos nadzirla, pa se njim ne bi bilo fajn, da bi jim ravno vvse igrace od njihovega preslatala - govorim za dojencke do 1 leta, ki se iti ne hodijo.

Skratka tako nekako smo pokompenzirali.

Imam pa necaka, ki je pol leta starejsi od nase in precej hiperaktiven. Ko smo priceli s skupnimi obiski, je bila nasa se dojencek, ona pa je bil an atem da shodi. Takrat ni bilo problemov. Kasneje, pa jo je nadvladoval in jo tudi porinil, udaril, ugriznil...vse sorte. Samo vedno so mu njegovi starsi povedali par krepkih ali pa so ga preprosto odnesli stran.
Ko je nasa zacela hoditi v vrtec, pa se je scena obrnila. Postala je bolj samozavestna in se znala potegniti tudi zase. Zdaj jo se kdaj udari, samo veliko manjkrat, ker ve, da bo dobil nazaj . Ko ga je pa prvic nazaj, je bil pa tko sokiran, da tut do sape ni prisel ! Zdaj ju naceloma pustim, dokler ni res kaj konkretnega.

CE pa njegovi ne bi nic rekli, pa ne bi jaz njega komandirala ampak se preprosto ne bi dobivali. Sploh se ne bi obremenjevala s tem, kaj bi si mislili. Sem ze tako naredila, saj res ni treba, da je moj otrok boksarska vreca, ker je pac mlajsi in se se ne zna branit.

SE STRINJAM Z RIJO.

sem dolgo čakala da se bo kera prava oglasila.napisala sem ful,pa mi je vse zbrisalo.

samo bom zdaj bolj kratka: fak ženska,ne govori :prvič tako o svojih prijateljih
drugič:prijatelji imajo odkrite pogovore(pa ne ji klobasat  da ti ni všeč kaj njen dela tvoji in da ona nič ne reče,in bla bla....mogoče samo namig:če je v odnosu vse ok,zakaj misli da je tak,mogoče bi se s tvojo rad igral,pa ga ne šmerglja,ker je še premala,..itd,....KAJ ONA MISLI,NE JI SAMO TI napevat,....
tretjič: nikoli ne reci da tvoja "pridna punči"  ne bo koga klofnila,saj ji večno ne boš stala za ritjo.če ne pa kasnej v vrtcu,saj če se ne bo postavila zase(ne mislim enako kot ta prijateljičin mali),bo ENA VELIKA REVA.

itak še ni v teh letih-obdobju.in če ne veš imajo eni otroci bolj ali manj inpulzivnejše to obdobje.
počakaj da se bo pulila za igračo in zamahnila proti ne komu in upam da ti takrat krona iz glave ne pade.
se popolnoma strinjam da mali rabi lekcijo.samo otrok ni kriv,mogoče bi prijateljici svetovala obisk psihologinje z možem in z otrokom.tudi tvoja ga bo imela pri 3 letih,zaboga.
pa če pogledaš teme malo nazaj pri vzgoji,boš vidla da verjetno ni edini.malo si preberi.otrok rabi pomoč.

pa ne izgovarjaj se s pridno punčko-uči jo čim prej naj se postavi zase.kako pa naj ti dela domišljija.

meni gredo na živce starši, ki svojim otrokom nič ne rečejo-čeprav drugega tolčejo z bagrom po glavi. mojedva sta oba bolj mirna, vedno sta oba tepena od drugih otrok-celo mlajših!! vedno samo solze. naj povem, da je fant 11 let in ga stolče 4 letnik do solz. pa ga ne sme nazaj, ker to ni... . zdaj sem se nakurla-po zadnjem takem ravsu in sem rekla obema, naj udarita nazaj še močneje. in ne bom nič huda.
in res drži: če si majhen, bodi srečen, da si živ...

Zaradi otrok se nikoli ne kregam s prijateljicami......če deca od pridateljic moji naredijo "krivico" jih tudi pred njimi oštejem.....in isto delajo one z mojo.....

In še nekaj.....sama pa tudi ne živim v prepričanju, da so zgolj druga deca pretepaška in divja, moja pa je odraz pridnosti in skromnosti in ta odraz naj bi seveda bil produkt materine odlične vzgoje......

< Sporočilo je popravil liliana -- 23.1.2010 19:06:46 >