ker  se ne morem veseliti, ker je kolegica . Vedno se veselim ko mi katera od kolegic pove da pričakuje, čeprav me nekje globoko v meni zaboli, ker….
Pri njej pa…..sem bila tako jezna, TAKO ZELO JEZNA da se ne da povedati. Tako se mi je zdelo da je življenje NEPOŠTENO.
Naj razložim zakaj sem tako reagirala.No njej sicer te prizadetosti nisem pokazala.
Ko sva se pogovarjali o otrocih mi je velikokrat rekla, pa veš kako veliko stvarem se je treba odpovedati zaradi otroka…???Raje imam dva psa kot otroka. Ko je bil moj odgovor da si jaz kljub vsem odpovedim ki jih zahteva otrok, otroka ŽELIM  in da komaj čakam da ga bom imela je bil njen odgovor pa kaj boš z paglavcem, celo življenje boš imela paglavca na grbi. To njeno govorjenje me je motilo, vendar sem mislila da mogoče ne more imeti otrok in da na tak način ubija željo, bolečino v sebi. No potem mi pa zadnjič vsa srečna pove da je noseča, da jima je uspelo že v prvo in kako je vesela. Jaz pa NE MOREM biti vesela z njo. NE MOREM pa če še tako hočem. Otroka je primerjala s psom, s paglavcem. To nežno, lepo….čudovito bitjece je imenovala  PAGLAVEC?!?

Ja pa kaj, važno, da se ga sedaj veselli.Mal preresno vse skupaj jemlješ.

Ti si čustveno prizadeta, ker še nimaš svojega in si ga očitno zelo močno želiš. Bodi vesela za prijateljico, saj očitno še ni vedela, kar je seveda logično, kaj prinese otrok s seboj, poleg vseh obveznosti in skrbi. Koliko ljubezni in sreče...To pa seveda čaka tudi nate, ampak imam občutek, da psiha pri tebi naredi svoje, premočna želja včasih vse poslabša, ker samo o tem razmišljaš, samo čakaš, kdaj bo, če ni si nesrečna.

Sprosti se, uživaj življenje, ljubi se s partnerjem in vsaj za trenutek ustavi konje, pa boš videla....hop in boš že srečka nosečka!

Veliko sreče ti želim, prijateljci pa le privošči.


_____________________________

Saj veš, da včasih marsikaj takega izrečemo, pa ne mislimo resno. Ti se kar veseli z njo.

Tudi moja sodelavka nekoč o otrocih ni hotela slišati besede, sedaj ima štiri....

Jaz pa vem kako ti je in čisto nič ni narobe če se tako počutiš. Nisi hudobna, mogoče samo malo preveč občutljiva in potem tako odreagiraš.

Se že dalj časa brezuspeha trudita, kajne ? Srečno, draga anonimna, saj bo. Še sreča, da te obkroža samo ena taka prijateljica.

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

Nisi hudobna.
Samo prizadeta.
Pusti času čas, boš videla da se boš kmalu veselila z njo.
Če sta res dobri prijateljici pa ve kako je s tabo te pa itak ne bo nepotrebno vznemirjala. Drugače ji pa povej da si sicer vesela za njo samo da ti je vseeno hudo.

jaz sem vrsto let govorila isto, da to je ful prilagajanje in odpovedovanje pa kaj vem kaj še vse (no, nisem s psom primerjala, ampak jamrala okol tega kaka obveznost je to), ampak ti povem kaj to je: pač nisem bila pripravljena na take spremembe in se odpovedati temu, da sem jaz na prvem mestu. to je vse. ko je prišel čas, sem zanosila in se bom z veseljem "odpovedala tronu"  samo dozoret je treba...

Normalna reakcija, ko si nekaj srčno žeiliš, pa ti ne rata, medtem ko nekomu s takim odklonilnim odnosom pa ja.
Njene besede so res grde, mislim pa, da se bo njeno mnenje kmalu omehčalo. Verjetno se ni niti zavedala teže besed.
Ne sekiraj se preveč, pa srečno!

Če se vidva trudita za otroka že nekaj časa oz je kaj podobnega te razumem, da si prizadeta.

Ampak pri 25 sem jaz tud okol govorila, da je otrok prevelika obveza in da ga ne mislim imeti še nekaj časa, ker želim še malo uživat. to se mi ne zdi nič hudega. Pač zdaj imam otroke. Bolje jih imeti ko si na njih pripravljen in si jih želiš, kot da te presenetijo ko jih nočeš.

Otrok res nikoli nisem primerjala s psi. Ko kdo naredi to primerjavo vedno rečem, da je razlika, z otrokom k meni komot prideš na obisk kadarkoli, s psom pač k meni ne moreš. Jima pa velikokrat rečem paglavca, pa mulca hudičeva, pa pujsa umazana.... pa ni to nič narobe.

Bo že, s časom se boš navadla in sprijaznila s tem, da ima tudi ona otroke. Kaj češ, življenje gre naprej.

Ti pa boš tudi imela prej ko slej otroka.

Razumem, da si prizadeta, ampak ne daj se. Ne sekiraj se zaradi tega, kajti vsi ko smo bili mladi, si nismo še želeli otrok in smo jih primerjali s nečimi drugimi. Verjemi, da je ona srečna ker je noseča, če pa ni, se ji bo seveda vrnilo. Ne obupaj, tudi zate bo prišel čas  

Ja reči ji isto kot je ona tebi nekdaj o paglavcih.Jaz ji bi sigurno.