Hejhoj!
No, pa se spet nekaj sprasujem. Namrec, zadnje case postajam obsedena s cotkami za bebo, pripravami, s pospravljanjem...Razmisljam samo o dojencku in ker sem doma, imam seveda casa na pretek.
Ne vem, ce je to normalno.:zmeden:
Kar naprej mi je v mislih, kaj vse se moram kupit, pa uredit, pa blabla...
Kaj menite ve, se mi bo zmesalo? Do januarja je namrec se kar nekaj casa....:zmeden2:

:)- verjetno je normalno...ker si želiš, da bi :duda: čimprej dobila v svoje roke...9nebesa


lp, :muca:

Nisi edina, ker sem jaz ista kot ti. Samo premišljujem kaj moram še naredit, da bo vse pripravljena pa da me ne bo nič prehitelo- rok imam namreč decembra.
Kar sem dobila cunjic sem jih že oprala in čakajo v omari- moj pravi da preveč hitim in da je še dovolj časa. Sedaj ga preganjam da bo treba iti kupit kozmetiko...

lp

Tudi jaz sem bila taka le, da me je fant nazaj držal. Pa ni pustil nič kupiti dokler nisem prekmalu rodila. Potem sva pa imela hudiča. Nekje v 7 mesecu nosečnosti ali 6 začni kupovati. Mene so strašili kaj če boš vse kupila pa bo kaj narobe z otrokom. Tako, da so mi čisto zbili voljo, ko pa se je malček rodil pa se veselo nakupovala

čisto normalno je :) edino ko začneš zapravljati potem še za oblekice lahko malo denarnico boli ;) jaz pa zdej čist obsedena s tem kdaj bom rodila :)-:)-

Se mi zdi, da se te obsedenosti menjajo.. priprave za otročka, pa s svojim videzom, ki se ti spreminja, na koncu pa s porodom in pripravo na njega. Pa saj tako je prav! :bravo:

Ja, tudi meni se je mudilo z raznoraznimi pripravami. Sodelavka mi je obljubila posteljico, pa sem bila decembra že čisto živčna, ko mi je še ni dala, rok sem imela pa marca. No, potem mi jo je le dala (decembra), potem sem pa navalila na moža, da jo mora sestaviti, pa kovtrček sem takoj kupila, da o cunjah ne govorim. Pa še nekaj hecnega se mi je zgodilo. Vsi so govorili, tudi v materinski šoli, naj kupimo oblekice št. 62 in ne 56, ker bood takoj premajhne. Ker pa se je meni zdelo, da je že tako novorojenček videti tako bogi, pol pa da je še v prevelikih oblekicah, sem nakupila kar precej številke 56. Potem se je pa rodil 57 cm dolg dojenček... Vse je bilo premajhno... Še tisto, kar sem za v porodnišnico pripravila, ni bilo v redu. Potem sem pa možu dopovedovala v kateri omari na kateri polici je kakšen malo večji pajacek...

welcome to the club....sama sem v nosecnosti mislila samo na svoje dete in studirala kaj kupiti, uredit...zmesalo se ti ne bo, brez skrbi;)..pac pa hormoncki delajo po svoje :)...

Ojla!

Prav danes sva z eno prijateljico letali po trgovinah, pa sem vidla ene par tolk luštnih cotk, ampak dragih pa tudi. Mene tud drugi mal nazaj držijo, sploh glede na to da sem zdaj brezposelna in da sva dobila kar nekaj cotk na posodo. Pa kaj ko so te v trgovini tko luštne:ups::)-

Lp Lunca

Draga moja, si čisto normalna bodoča mamica!
Meni se to dogaja že tretjič :)-:)-
Sem šla zadnjič nekaj nabavljat v Emporium in sem bila dva tedna potem še čisto nora, da ne govorim o tem, kako sem bila zblojena, ko sva z možekom kupila voziček v Celovcu (pa en kup cunj za tavelka dva, pa še v Toysu sva bila)..

Sicer imam za dojenčka veliko stvari od tavelikih mulčkov pa od nečakinje, ampak nekaj malenkosti bo še treba nakupit.
:sloncek::sloncek:

Lep dan (sem še vedno v službi in vsak dan se mi manj ljubi)...

Mene pa ta "obsedenost" še do sedaj ni minila. Kar kupujem in kupujem. Po mojem je pa to že kar malo odvinosti.

:ups:Meni se tudi dogaja, da se zadnje čase zalotim, kako se strahotno sekiram, ker nimam še nič pripravljeno (tako v konkretni obliki- sicer pa: voziček je že ogledan, posteljica tudi, košek dobimo, del oblačilc dobimo, ze delom gremo v lov itd,) ampak zato, ker nimam vsega doma pokupčkanega mi je na momente precej grozno. Pa še stanovanje nama prenavljajo.
Joj.
Rok imam pa 4. marca. :nosecka:
Saj ko pride trenutek racionalnosti vem, da bo decembra stanovanje lepo, otroška sobica že skoraj pripravljena, otroške stvarce počasi na kupčku, ampka sedaj....
Saj je hecno, ampak tako je...