Včeraj sem odšla s hčerko na sprehod. Medtem, ko sem se pogovarjala z eno drugo mamico, je mimo prišla moja znanka.  Izmenjali sva nekaj besed, nato pa sem se posvetila mamici, s katero sva bili ravno sredi pogovora. Ta znanka je v bistvu ženska srednjih let,človek s posebnimi potrebami, kot jim rečemo. Ima tudi neko bolezen, zaradi katere se slini. In pravzaprav tukaj je problem, ko sem se zopet začela pogovarjati z mamico, je ta znanka začela siliti v mojega otroka, otrok jo je samo gledal, saj je ne pozna, ni pa reagiral na to, da se ženska slini. Splon nisem vedela, kaj naj naredim, po eni strani, sem ji hotela zakričati, naj pusti otroka pri miru, saj bi morala biti malo obzirna, glede na svojo bolezen. Ali bi ji morala jaz povedati, da me moti, da otroka poboža po roki, čeprav se mi po eni strani zelo smili, mislim, je mehka duša, toliko jo poznam, veliko hudega je že preživela. Vem, da bi jo to prizadelo. Po drugi strani pa sem zatajila svojega otroka, nisem se potegnila zanj, ko je nekdo silil vanj, sploh pa s to boleznijo. Pa otroka ne zavijam v vato,ampak se mi tole res ne zdi prav, prav tako pa sem jezna nase, ker sem ji uspela reči samo, naj ne sili v otroka, ker se boji ljudi, ki jih ne pozna. Pa pogovarjala sem se naprej s tisto mamico, namesto da bi se posvetila temu,kar me je hudo motilo, malo me je nazaj držala tudi prisotnost druge mamice, saj nisem hotela znanke napasti v njeni prisotnosti. Ma, sem koza... Včeraj sploh nisem mogla spat zaradi tega, tako sem bila jezna sama nase.
Kaj bi naredili na mojem mestu, oz. ob naslednjem takem dogodku, glede na to da je ta vlak že odpeljal?

Pa kaj, a ima ta žensko kakšno nalezljivo bolezen? ne razumem čist dobro...

Ne vem no, potrpela bi tistih par trenutkov, če bi imela pa nalezljivo bolezen, pa bi se potegnila za otroka.

Bolezen ni nalezljiva. Se pa ta ženska močno slini in res ni lepo za videti.

Glede na to, da niste v stikih z njo vsak dan, predvidevam, bi potrpela, mogoče bi ji pa sama obrisala slino. Po eni strani je uboga reva, nam zdravim je res lahko.....

Ženska ni sama kriva, da je bolna. Ja, čuden občutek si verjetno mela zaradi sline, sam otroku zaradi tega ni hudga. Prej  bo otrok začel spoznavati ljudi z posebnimi potrebami, boljši odnos bo imel do njih.

Anonimna, kaj pa je sedaj to  Ženska je bolna in se posledično slini... Mi razložimo najinima vedno, in to kar vpričo bolnih  ali ljudi s posebnimi potrebami, KAJ je z njimi narobe, da otrok ve, zakaj gre in da se nauči sprejemati tudi drugačne in se zavedati, da tudi takšni obstajajo.

SLinjenje? V vrtcu se slini skoraj vsak otrok...torej so otroci tega navajeni in jih ne moti tako, kot nas.

In ja, si zatajila-vendar ne tako, kot ti misliš...



_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

se podpišem pod Marogico, predvsem pa pod tole

Nimam težav z drugačnimi, sploh ne. Moti me le to, da se močno slini in ko se skloni k otroku, ji slina v curku teče iz ust, skorajda da ne po otroku. Zaradi tega se mi zdi, da bi jo lahko nekako diskretno prosila, naj se ne sklanja nad otrokom, ker tudi če bi se slinil na otroka kakšen moj sorodnik, ali bilo kdo, bi me motilo. Nikakor me ne moti njena drugačnost, motilo me je samo to slinjenje po otroku.
In ja, jaz sem se sekirala zaradi tega, ker ji nisem nič rekla. Point pa tukaj ni v, zopet poudarjam, v njeni drugačnosti, ampak v slinjenju.

Po vaših odgovorih sodeč, bi ve vse pustile, da ji slina kaplja na roko vašega otroka? Ker sedaj sem jaz izpadla nestrpna.

Spoštovana Anonimna. Evo ti moje mnenje:

Namesto da se obremenjuješ s tem, če kapljica sline pade na oblekco tvojega otroka, se raje obremenjuj z nečim drugim. In to s tim, da NE BOMO vsi vedno mladi, vedfno popolni, vedno zdravi in vedno po merilih medijev ki krojijo naše zunanje podobe. Ne verjameš?

Vsi radi prdnemo (spustimo pline), rignemo (podremo kupčka), se nam včasih kolca itd itd! Zakaj? Ker nismo popolni. In ko boš svojega otroka počasi in postopoma naučila da smo si vsi različni in unikatni kot osebe, boš zares zmagala.

G


_____________________________

...and once you have tasted flight, you will walk the earth with your eyes turned skyward, for there you have been and there you long to return. -- Leonardo de Vinci
AMEN!

Hm tudi moj otrok ima eno bolezen in se slini nenormalno.In dobro,da zdaj vem kako nekatere to moti.Nikoli nisem razmišlala o tem,če koga moti.In veš kaj ti povem.Precej mlajši otroci od njega vzamejo robček ali pleničko,ki jo ima vedno pri sebi in ga obrišejo.Ne zbežijo stran.In še nobena mamica od teh otrok ni potegnila ali z besedami ali kako drugače otroka stran od mojega.Saj ni kužen,Če pa je bolan drugače prehlajn ali kaj pa nikoli negreva med druge otroke.Tako,da si me kar malo razočarala in užalila z tvojo temo.Saj nima veze sem vajena marsikaj ampak bognedaj,da bi se tvoj otrok kdaj slinil.

Jaz ti bom pa komentirala samo to: Ti si mama s posebnimi potrebami.

Saj pa otroka ne bo pobralo, če bo padla na njega kaplja sline.

In kaj si misliš o meni, ki sem dveletnega otroka peljala na OŠ s prilagojenim programom, da je spoznal otroke, ki hodijo tja v šolo, predvsem pa zaradi dejstva, da spozna otroke, ki so drugačni od njega in mu je en fantek polizal roko?

Pa redno se igra z deklico, ki ima DS. Smo skoraj sosedi.

Sam ne mene sedaj obdolžiti, da sem jaz čudna