Naš 2 letnik je totalno sramežljiv. Doma in v družbi tistih, ki jih redno srečuje (babice, dedki, sosedi,...)govori kot navit. Ko gremo pa v družbo neznanih ljudi ozoroma ljudi, ki jih videva bolj poredko, pa kot, da sploh ne zna govorit. Ne odgovori na nobeno vprašanje edino ne še mogoče izusti. Tudi do otrok, ki jih ne pozna je zadržan. Je to značilno za 2 letnike ali to pomeni, da je tak karakter? Kakšne izkušnje imate?

Ja, moj se z neznanimi ljudmi (razen izjemoma, če je dobre volje) sploh ne pogovarja, ampak se kar skrije (ponikne ) in se smeje skrivaj - jst pol odgovorim namesto njega (kako mu je ime, koliko je star), to obdobje traja še zdaj, bo kmalu tri leta star.... Kolikor jst vem jih je večina takih...

naša (avgusta bo 2 leti) je totalno nesramezljivo bitje. ma ni da ni. ce vidi kakega otroka ali pa boze nedaj mamico z vozickom, jo samo odnese tje in zacne "debatirat". vceraj naju je možek peljal na vaško veselico. OMB.....vse je bilo njeno. ne j*be 5 % ničesar. 2 uri plesala ko navita  in letela od enega do drugega. pa za sank, pa okol miz, pa natakarico je posvojila. (prvič jo je videla)

vcasih me je kr mal strah ....mater. njo lahko 1, 2, 3 odpeljes. briga jo. sam da se dogaja.
totalna ciganka.


_____________________________

******************************************************
....v glavnem.....komaj čakam poletje!!!!!!

*****************************************************

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Odvisno od karakterja. Pa tudi od tega, če hodi v vrtec ali ne oz. če ima dovolj dnevne družbe otrok ali ne.
Naša hodi v vrtec, pa je vseeno še bolj mirna punčka.
Vedno rabi malce časa, da se navadi na koga, ki ji ni znan. Najprej kakih 10 minut sedi oz. je bolj mirna, potem pa, ko "pretipa teren" in vidi, da ni nič takega, pa začne z igro, se začne pogovarjat itd.
Stara je 2 leti in dva meseca.
Jo pa vseeno spodbujam, da sama odgovarja na vprašanja, ker ne bi rada, da bi bilo tako kot pri meni, ko je moja mama še v mojih osnovnošolskih letih odgovarjala namesto mene, ker sem bila sramežljiva in sem se potem kar navadila tega, da je mama vedno govorila namesto mene .

moja je ista...ko smo sami oz. v krogu tistih ki jih vsako dnevno videva je prava raglja...če pa so poleg neznani ljudje je pa ko bubica ....v vrtcu je ,doma pa

Naš 2.5-letnik se je danes zjutraj skrival za mano,ko je moral očitu čestitat za rojstni dan .Toliko o sramežljivosti .Drugače pa kakor kakšen dan.

Kakor kdaj. Včasih je sramežljiva v družbi ljudi, ki jih skoraj vsak dan vidi, včasih pa nekoga vidi recimo 2. v življenju, pa mu sama spleza v naročje in se 100 na uro pogovarja z njim.   

Pri nas je podobno. Star je skoraj 2 in če nekoga ne pozna skoraj gotovo ne bo povedal nič, doma ga imamo pa polna ušesa. Mogoče ja in ne še odgovori, ostalo pa bolj slabo. Tale sramežljivost traja pri nas šele kak mesec, ampak se ne sekiram preveč.  V vrtcu je baje tudi čisto zgovoren in živahen, pred tujci pa ne. Bo že. No, če gremo pa npr. v trgovino pa kljub temu, da je obkrožen s tujci naklada in naklada. Samo na direktna vprašanja tujcev pa ne odgovarja, samo smehlja se.