Ali otrok sodi v svojo posteljo, v svojo sobo? Do kdaj naj bi spal v sobi s starši, v isti postelji s starši?

Preberite si članek in zapišite svoje mnenje: http://www.ringaraja.net/clanek/otroci-in-starsi-spanje-v-isti-postelji--da-ali_4706.html

Pred rojstvom hčerke sem bila tudi jaz prepričana, da je bolje za otroka in lažje za starše, če spi v svoji posteljici. Tako so nam tudi odpredavali na Šoli za starše. Ko pa sem morala potem ponoči dvakrat vstajati in se je vedno prebudila in jokala, ko sem jo položila nazaj v svojo posteljico po nočnem dojenju, sva jo z možem hitro povabila v najino posteljo. Ker smo tako vsi lažje in predvsem bolje spali, sem kmalu ugotovila, da je to pravzaprav preprosteje. Potem pa sem v knjigi Znanost o vzgoji prebrala še ostale koristi takšnega spanja in sem bila vesela, da sem za svoje početje dobila tudi strokovno potrditev.
Da ne bo pomote, popolnoma razumem starše, ki pravijo, da se tako ne morejo dobro naspati in da hočejo imeti svoj mir. Če bi se tudi jaz tako počutila, se vsekakor ne bi mučila v isti postelji s svojim otrokom.
Dejstvo pa je, da je ločeno spanje razširjeno predvsem v zahodnem svetu, zato ga tudi v naših šolah za starše tako poudarjajo. Zanimivo, da na primer na Japonskem (in seveda v "manj razvitih" državah) normalno prakticirajo družinsko posteljo. Zdi se mi tudi bolj naravno in (če starše to ne moti) tudi bolje za otroka. Prepričana sem, da bodo tudi v šolah za starše počasi začeli predstavljati obe možnosti. Moji mami so namreč še svetovali naj dojenčka čimprej navadijo na flaško, medtem ko zdaj vsesplošno svetujejo čimdaljše dojenje (če je to seveda možno). Pa dober spanec vsem!

Jaz zvečer mojo dam k sebi v posteljo, da se nahranive in potem jaz zaspim prej kot ona konča in spi pri meni, se obe lepo naspive. Tudi nobenega problema ni, ker ne podre kupčka. Če pa mi uspe, da se zbudim jo dam v košek. Spimo pa celo noč.

_____________________________

Svet je takšen, kakršnega hočemo videti ... Nekateri tožijo, da ima vrtnica trnje, jaz pa sem vesela, da ima cvet.

Naša je bila do četrtega meseca v skupni postelji, saj nisem imela srca da bi tako majhnega dojenčka dajala ponoči nazaj v tisto mrzlo posteljico. Vedno ko sem je položila v zibelko je pričela jokat. Potem pa smo jo predvsem zaradi moža, ki je precej velik in se premetava po celi postelji preselili v njeno posteljico, ki je prislonjena k najini. Smo vsi slabo spali ker smo drug drugega brcali. Sedaj pa brez težav spi v svoji posteljici saj je še vedno blizu mene. Meni pa tudi ponoči ni treba vstajati.

naš že od samega začetka spi v svoji posteljici v najini spalnici in še nikoli ni bilo nobenih problemov. je star 6 mesecev in že od drugega meseca prespi celo noč. 

Moja pikica je v prvem letu včasih spala v posteljici, prislonjeni k najini, včasih sva pa ob dojenju skupaj zaspali in je nisem prestavljala.

Potem ji je pa njena posteljica vse manj odgovarjala in sem jo pustila, da je spala pri meni. Zdaj, pri dveh letih pa nikakor noče nazaj v svojo posteljico, čeprav je prislonjena na mojo. Načeloma me to sploh ne moti, ker vidim, kako ji paše spati v moji postelji. Vendar bo kmalu to postalo problem, ker namreč pričakujemo novega člana in na žalost v 160 cm široki postelji verjetno ne bo prostora za vse štiri. V svoji posteljici se pa zbudi takoj, ko se prvič obrne in 'zaleti' v ograjico. Posteljica je široka 60 cm in za širšo žal ni prostora.

Nimam še ideje, kako jo bom navadila na njeno posteljico. Razmišljam, da bi mogoče ograjico kar odstranila in dno posteljice dvignila na višino moje, vmes pa kaj 'zabasala', da ne bi bilo luknje. Mogoče bi to še šlo. Vesela bi bila kakšne dobre ideje ali podobne izkušnje.

Moj je spal pri nama do pred kratkim, tj. do četrtega leta starosti, dokler ga ni izrinil bratec. Brez problema sedaj spi v svoji sobi. Je pa res, da zelo trpijo kakšne zakonske aktivnosti, če imaš otroka ob sebi v postelji.

kitka1, mi smo nekaj časa imeli posteljico dolžine 140 cm prislonjeno k zakonski postelji in vmes med njima odeje, da ni bilo luknje. Je čisto luštno laufalo, le da je postal naš otrok predolg zanjo. Potem je pa dedek naredil prav posebno posteljo za malega in je z veseljem šel v svojo sobo.

Isobel, hvala za odgovor. Mislim, da bomo poskusili enako kot vi. Posteljica je sicer dolga 120 cm, mala pa okoli 85 cm, tako da bo po moje še nekaj časa šlo. Potem pa upam, da bomo šli na svoje in bo dobila svojo sobo.

moja prvorojenka ki je sedaj stara 3 leta spi pri meni, drugorojenec pa spi sam v sobi že od vsega začetka, sedaj sem v pričakovanju še tretjega in bom videla kako bo to vse funkcioniralo.
Je res da se ne naspim pošteno ampak sem se kar navadila na to.

Se pa strinjam da v Evropi in ZDA poučujejo starše o vzgoji otrok in glede spanja medtem ko v Aziji je sistem drugačen, kaj je prav in kaj narobe ne bom o tem odločala, vsak starš naredi
tako kot čuti in zraven seveda spada še en kup dejavnikov.

Veliko dobrega spanca vsem!

Mi spimo vsi skupaj (bolj ali manj  ). Ta starejši je na začetku v svoji posteljici v spalnici (ker so rekli, da je tako najbolje  ), a se je kmalu preselil k mamici v zakonsko  . Še danes ima prislonjeno svojo na zakonsko, pptem se pa malo seli po postelji  . Ta mlajši spi skoraj od začetka v zakonski. Očka je nekaj časa spal na kavču, ker se ne naspi, če otrok rine k njemu, ampak pri nas se ni nihče nikoli pritoževal . Zdaj prihaja tretji, zato bomo v otroško sobo na tla namestili dva jogija, kjer bom jaz s ta mlajšima dvema, ker je ta mlajši v fazi, ko mu vsak dan grozi, da telebne s postelje, ta starejši bo pa najbrž z očijem v spalnici. Mi2 otrok nikamor ne priganjava in delamo tako, kot se nam zdi iz dneva v dan. Ko se preselimo v hišo, bo imel vsak svojo sobo, za spanje se bodo pa spet odločili ali bodo skupaj ali posebej ali v spalnici, čeprav ne verjamem, da otrok po recimo četrtem letu to še želi, razen mogoče občasno, jaz vidim pri ta starejšem, da če bi mu naštimali posteljo v otroški sobi, bi brez problema spal tam.Sta bila pa oba neverjetno mirna, pridna, nejokava in zadovojna otročka in sem prepričana, da je na to zelo vplivalo tudi to, da jima nikoli nisva odrekala bližine, ker so si v zahodni kulturi starši zamislili, da je kao kul, da je otrok pri enem letu samostojen (če je spanje posebej sploh kakšna samostojnost, ki kaj šteje - zame ne).


_____________________________

Dva čmrljčka in ena čebelica - brneče kot v panju :)))

različne izkušnje... js sm si tut želela, da bi vsi spali v isti postelji pa ni šlo in sicer zaradi vseh treh: tamičkena hoče imeti svoj mir, ko sm jo želela imeti pri sebi, da bi jo uspavala je jokala, ko sm jo želela nositi je jokala, ko sm jo dala v njeno posteljico je zaspala brez joka, midva pa svoj prostor...

to je bilo od nekje pol leta naprej... pred tem ji je odgovarjalo, da sm jo nosila da je zaspala... mislim, da je potrebno prilagajanje navad... nekomu paše nekomu ne... vsekakor pa nisem za očitanje in obsojanje, ki sem ga bila deležna, ker sem hotela, da spimo skupaj...

od mame, tašče, starih mam, starih tet... vse sem poslušala, da je spanje v skupni postelji najslabše, ker otroka razvadiš in se ga ne "znebiš" iz postelje naslednjih x let...

KAKOR KOMU PAŠE!!!!!!!!!

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

Zdravo!

Imam 7 tednov staro punčko, ki ponoči po dojenju nikakor noče zaspati v svoji posteljici , zato jo takrat vzamem k sebi v zakonsko posteljo.

Me pa skrbi predvsem, da ne bi kako uspela pasti s postelje. Sicer jo dam dosti stran od roba postelje, ampak me vseeno skrbi...

Kako imate ve, k spite skupaj z dojenčkom to zrihtano, da je varno?

Jaz sem imela na začetku narejeno takole: hčerka je spala na tetra plenici pod katero je bila nepremočljiva podloga od Racmana. Z zunanje strani sem pod podlogo "zarinila" trikotno blazino (v bistvu večji del blazine, ki je namenjena spanju dojenčka na boku). Ob postelji sem imela na tleh en debel povšter. Postelja je zelo nizka (vzmetnica na podstavku brez nog). Itak pa je spala točno tako kot sem jo odložila.

Pri ene treh mesecih sem k najini postelji porinila njeno posteljico s spuščeno stranico. Jogi posteljice je skoraj na isti višini kot najina postelja. Ko se ponoči zbudi, tako ne rabim vstajati, ampak jo samo premaknem k sebi. Ponoči se doji leže, tako da preostanek noči navadno praspi kar pri meni, saj zaspim že med podojem. Tamala spi veliko bolj nemirno, ampak se vedno premika proti meni, nikoli proti robu postelje. V vsakem primeru pa na tla ne bi mogla pasti.

Hvala za odgovor . Moram tudi jaz nekaj podobnega ugotovit. Mene predvsem skrbi potem ko se bo že znala prevalit, da se ne skotali na tla...ojoj

A to podlogo imaš čez celo dolžino jogija ali le en del? Moram tudi jaz najti neko fajn podlogo, ker drugače bomo čist jogi uničil...

Kje pa se bi sicer dalo ugodno dobit nepremočljivo podlogo za dvojno posteljo, sem malo že gledala pa so praktično vse od 40€ naprej?!

Moja hčerkica je stara 2 meseca. Včasih spi v najini postelji, jaz jo lepo dam na sredino (med mene in partnerja), včasih jo prestavim v njeno posteljico, če zaspim jo pa pustim. In ni lepšega kot zjutraj ko odprem očke, se mi ona tako zadovoljno smeji. Tko bo spala dokler bo ona hotela.

A pred porodom sem prisegala da bo otrok samo v svoji postelji spal, da ne bo razvajanja.

A pa kadar skupaj spite uporabljate odejo in povštre ali spite brez vsega?

Pri nas včasih del noči spi pri meni in takrat je pod mojo odejo, itak se čist k meni stiska. Ko pa je bila še manjša, do 3 meseca je imela pa svojo odejico, čeprav je bila na najini postelji. Sva se bala da bi jo ponoči ponesreči preveč pokrila čez obrazek.
Drugače bi si pa jaz na tvojem mestu kaj takega zamislila

http://b2c.baby-center.si/article.asp?ArticleID=137434

Sicer nisem poskusila zdi se mi pa čist OK ideja. Pri nas je bila na sredini postelje ravno zato da se ne bi kam skotalila.

Naša se že kotali, pa jo tista trikotna blazina dobro zadrži. Ko se zbudi itak najprej nekaj časa čeblja, potem pa se šele odpravi raziskovat. Tako da sem vedno že pri njej (ali pa zbujena), ko se prekotali na trebuh in odpuza v rikverc proti spodnjemu robu postelje. Je pa super ideja zaščitna ograjica, ki ti jo predlaga Roladica. Pri nas zaradi posteljice trenutno ne pride v poštev.


Jaz imam podlogo v velikosti posteljice. Trenutno mi velikost popolnoma zadostuje. Itak je najpomembneje da je pod njenimi usti oz. mojimi dojkami, ker gre pri dojenju leže (sploh če mamica spi) pogosto kaj mimo.

Bom pa tudi jaz vesela kakšnega predloga za poceni nepremočljive podloge za večje postelje - v vsakem primeru bom morala nabaviti še kakšno, pa mogoče res ne bi bilo slabo, če bi imela najino posteljo v celoti zaščiteno.

Hvala za link @roladica, dora ideja Jaz  male ne upam med naju postavit, ker se njen očka v spaju zelo sunkovito obrača.

Kakšna pa je ta trikotna blazina? Prav mišljena za dojenčka ali kar tako? Nekako si ne predstavljam...

Pi katerem mesecu pa se sicer začnejo dojenčki bolj kotalit okoli?

Jaz imam oporno blazino za dojenčka. Uporabljam samo tisti daljši (trikotni) del.

Aja - naša malčica se je začela obračat pri 4 mesecih in pol (iz hrbta na trebuh). Že prej pa se je z močnim brcanjem toliko premikala, da je ni bilo ravno varno pustit nezavarovane na postelji.

< Sporočilo je popravil caramel -- 12.11.2011 21:38:54 >

Moje mnenje je, da otrok definitivno sodi v svojo posteljo, saj se le tako lahko vsi kvalitetno naspijo, pri ca. 6 mesecih (odvisno od otroka, sicer) pa bi ga jaz dala tudi že v svojo sobo, če bi imela to možnost (žal imamo prostorsko stisko). Enostavno sva z možem ugotovila, da jo zmotiva, ko prideva spat.


_____________________________

Pokukaj! ;-) http://www.mojalbum.com/gwendolen
-------------------------------------------------------------
We're walking in the air
We're floating in the moonlit sky
The people far below are sleeping as we fly

Pri nas je bila do cca. 1 meseca pri nama ... bila sem kot zombi, ker se nisem naspala nič. Potem sem jo prestavila v svojo posteljico .... veliko bolje .... ampak je bila pa čist ob meni ta posteljica ..... ko smo se še tako začeli motiti ... moj in njen spanec - kakovost katastrofalno upadal, smo jo pri 7. mesecih dali v svojo sobico. Spimo super, večinoma celo noč. Če pa zboli, pa za par noči še zmer pride k nama .... ampak vsem nam bolj paše spat posebej.

Jaz pravim, kot kateremu paše ... ne odobravam pa tega, da imajo nekateri starši otroke pri sebi, hkrati pa sami tako slabo spijo. Če se vsi dobro počutijo, potem ni nič narobe, sicer pa je treba  nekaj spremeniti!

Jaz se veliko bolj kvalitetno naspim, če mi ponoči ni treba vstajat. Tako mi veliko bolj ustreza, da hčerka spi v posteljici tik ob meni (s spuščeno stranico, tako da jo tudi za dojenje lahko prestavim k sebi brez vstajanja) ali pa ob meni na postelji. Ko se hčerka prebudi, jo lahko nahranim ali pa samo potolažim brez vstajanja in obe brez problema takoj zaspiva nazaj. Tudi ko spi na postelji ob meni se prav tako kvalitetno naspim, saj imam dovolj prostora.

Mogoče nam to ustreza tudi zato, ker imava obe s hčerko zelo trden spanec. Ona se (če še ni naspana) ne zbudi. Čez dan večinoma spi kar v dnevni sobi, ki je v istem prostoru kot kuhinja. Midva lahko medtem nemoteno kuhava, poslušava glasbo, gledava televizijo, pa tudi šepetati nam ni treba. Lahko jo tudi brez problema dvigneš in prestaviš drugam (npr. iz lupinice v voziček) brez da bi jo zbudil. Tako da je tudi moje premikanje ponoči ne prebudi.
Podobno kot ona se tudi jaz malo težje zbudim, če še nisem naspana . Se mi je v porodnišnici dvakrat zgodilo, da se ponoči nisem zbudila, ko je ona hotela jesti . Seveda sem se kaj hitro navadila na odzivanje na njene potrebe tudi v nočnem času, sem pa opazila, da sva veliko bolj "uglašeni" če spi ob meni. Tako se skoraj vedno zbudim že ob tihem stokanju, če spi v posteljici pa me včasih zbudi šele z jokom.

Nam skratka skupno spanje ustreza. Pa je do tega prišlo čisto spontano - na začetku sva namreč tudi midva imela idejo, da bo hčerka spala v svoji posteljici ter že zelo kmalu tudi v svoji sobi.