Kako naj se lotimo - da bo otrok (skoraj 3 leta) začel spati v svoji postelji, in ne v zakonski???

Krivi smo si seveda sami, kaj čmo, ampak sedaj je otrok že velik in spanje v troje je res neudobno.

Kaj storiti, kako se lotiti in prepričati, da zaspi in prespi noč v svoji postelji?

Sistem nagrade ni deloval... ali bo otrok morda sam 'dobil preskok' in se odločil??

Nujno, prosim, mnenje, izkušnjo, nasvet!

Lp, f.

Mogoče pokazati kakšno knjigico o spanju, mogoče mu dati kakega plišeka(češ, da bi rad z njim spal.)
Pa posteljico blizu vajine postaviti.

Drugih idej nimam.

Jaz bgi še eno posteljo zraven doštukala.

Ne vem, pri treh letih se meni ozrok zdi ravno najbolj crkljiv, ali pa kot začetek enega najbolj crkljivega obdobja, ki traja potem tam do enih petih, šestih let. Ne zdi se mi to ravno najbolj idealno obdobje za popravljanje starševskih napak na otroku.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Tako je. Sam se bo odločil. Če ga boš silila v nekaj, kar noče, bo samo še slabše. Oh, ja, imam izkušnje. Prvi otrok: po knjigi: spati mora v svoji posteljici: in je; nato v svoji sobi: in smo ga učili. Do sedmega leta smo se gužvali v zakonski postelji, pomagalo ni čisto nič, dokler ni sam prerasel. Pri tamalih dveh sem taktiko spremenila: od rojstva sta se crtala pri meni, kolikor sta se hotela in oba sta se pri dobrih dveh letih sama odločila za svojo posteljo!  Zdaj sem prav vesela in ponosna na tamalo, ko mi zvečer reče: Mami, v mojo posteljo!

_____________________________

No, v troje še gre, pri nas rata tesno, ko nas je v zakonski pet, s tem da imam jaz še trebuh (8 mesec) ... Pri nas prakticiramo tako,da gre mož z otrokom v njegovo sobo in da tam zaspi.
2 smo že odvadili, tretja pa se je šele privadila tako da bo še eno leto verjetno najin gost.
Aja, postelja je 2x2 m.

Naša tavečja je spala z nami do osmih let. Pol je pa popokala,ker sva oba preveč smrčala. Zdej spiva tamala in jst skupaj,fotra pa sva nagnale v njeno sobico,ker ful smrči. Ej,tako je. Tudi jst sem spala s starši do sedmih let,pa sem čist normalna in moji starši tudi. Pač stvar navade.

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

Jaz se trenutno ukvarjam z enakim problemom, sicer je star 1,5 leta.
Lotila sva se ga tako, da sva k najini postelji pristavila njegovo, tako da ga lahko ponoči na hitro pomirim in poležem nazaj v njegovo posteljo, ker me je preutrujalo vstajanje in tekanje sem ter tja. Kot nekakšen podaljšek najine postelje, le da niso na enaki višini, da je vseeno malo ločen. Problem je, ker zdaj pa želi da leži med nama, je ugotovil, da je v "svoji postelji"
V svojo posteljo, ga polagam tudi čez dan.

Sem pa mnenja, da potrebujejo starše in cartljanje, zato mu zjutraj dovolim, da zleze k meni in se potem v veliki postelji vsi skupaj cartljamo.
Je že popolmoma sprejel posteljico, pove da je to njegova postelja in pokaže da on spi tam, torej smo na dobri poti. Kljub temu, pa če bi popustila, bi takoj, ko se prvič zbudi prilezel nazaj v mojo posteljo.

lp

< Sporočilo je popravil Rožica* -- 28.1.2009 13:46:21 >

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]