Pozdrav!

Ali se vam je kdaj po glavi roji vprašanje oz. ali ste se spraševale ali vas ima dojenček rad oz. ali vas bo imel kasneje rad, bolj kot koga drugega?

Če da, kako ste se nehale spraševati oz. kako ste si pošlihtale glavo.

Ne obremenjuj se s tem, ker te bo imel gotovo najrajši  . Vsi otroci imajo radi starše, razen v izrednih razmerah, pa še celo takrat. Potem ko je dovolj star, da se ti nasmehne, te objame... te minejo vsi dvomi.

Nimam kakšnega globokega odgovora, ampak otrok ima načeloma starše brezpogojno rad. Tudi če ga kaznuješ, lahko vseeno vidiš, da ti ni to tako zameril, da bi ta ljubezen minila. Drugače pa, če se spomnim, sem imela včasih "malo rajši" mamico, včasih atija, ampak nikoli nisem pomislila, da imam pa nekoga rajši. Nikoli še pa nisem pomislila, da bi tekmovala s kom, da me bo pač imel moj otrok rajši, ali da bi bila popustljiva, samo zato, da bi me imel rad (rajši).

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Jojjj, da bi jst to napisala, kaki komentarji bi spet bli????

Sicer pa da odgovorim: ne, ne bojim se, da me moj ne bi mel rad....

Tudi meni je to fascinantno. In to je v bistvu tudi ful pomembno z vidika psihološkega razvoja...
Za otroka so starši "bog", in tako kot starši ravnajo z otrokom, tako bo otrok na sebe gledal, toliko bo sebe cenil. Tisti, ki nikoli niso okusili prave starševske ljubezni, zrastejo v otopele, hudobne, zmedene, nesamostojne osebnosti, ki ne vejo kaj bi v življenju sploh radi, ne znajo ceniti niti sebe niti drugih, ne znajo biti srečni oz.sploh ne razumejo da je sreča v njih samih.. ...itd.

Manna, zelo lepo si to napisala!!!!

Veš, da te ima rad, ker se ti nasmeji, se stisne k tebi, zajoče če odideš, te poslini, pobruha, cuka, se ti hihita, ti umirjen zaspi v naročju. Otroci full pokažejo kako imajo radi svoje starše, samo ˝poslušat˝ jih je treba. In nikoli me ni strah, da me kasneje ne bi imel rad... Trudim se po svojih najboljših močeh in moj sinček to ve .




_____________________________

Z otročičkom ljubezen dobi novo dimenzijo.

Moram priznat, da mi ni bilo vseeno, da se je ornk zasmejal najprej mojemu, po tem, ko sva preživela sama cel dan, ki ni bil najlažji. Moj pa pride domov in po 2' pobere smetano. Ampak, otroček je moj in vem da me ima rad. Se pomiri na mojih prsih, se mi nasmehne, ko me zagleda, me kliče (gruli), ko me ni zraven in včasih zajoka, ko sliši moj glas, ker ve da se bom odzvala. mi je tudi bilo v veliko olajšanje, da sta se z možem zelo hitro navezala en na drugega.

Ne dovoli slabim mislim, da ti kradejo srečo, ki jo (boš) doživljaš s svojim srčkom. Sem preživela tudi slabe trenutke s svojo mamo pa jo imam rada, kot vem da ima tudi ona mene. Te vezi so premočne, da bi se kar pretrgale ali pa da sploh ne bi nastale.