Decembra bom rodila drugič in sem vsa zbegana, strah me je poroda,  razmišljam o tem, če bi šlo kaj narobe, ko sem bila noseča za prvo punco, me je bilo strah tega, da bi bilo z otrokom kaj narobe, zdaj me je pa strah tudi zase.
Niti ne vem česa me je strah, prvi porod je bil brez posebnosti, čeprav je bil sprožen in popadki umetni, ni bilo tako hudo. Prvič sem komaj čakala, da rodim, zdaj pa kar paničarim, še ponoči se mi sanja, da rojevam.
A je bilo vas bolj strah, prvega poroda, a nadalnjih?

_____________________________

:)

Jaz bom novembra drugič rodila ,pa sploh nočem razmišljat o tem ,ker 1. porod je bil
Zdaj pa si NON-STOP govorim ,moj porod bo hiter,lahek in šolski.Tako bo

_____________________________

smo družina laubekov:ata laubek
mama laubica
pa dva mala laubičarja

evo viš mene tud tokrat zase skrbi. Nekako sem si vbila v glavo da bom preveč krvavela 

Jebela ElaM sva prov tapravi Mene še skrbi če bodo zameti, al pa da tavečje ne bova mogla nikamor dat, pa skoz mam filing da mi bo v avtu sredi kake gužve voda odtekla  ajej ajej Nisem lih za tolažbo 

_____________________________

"In raising my children, I have lost my mind but found my soul." ~ Lisa T. Shepherd
"People who say they sleep like a baby usually don't have one." ~ Leo J. Burke

Danvari, sam midve sva pa res tapravi.  Jaz tudi o tem razmišljam, kaj če bo sneg, pa do proodnišnice imam 50 km.  Pa strah me je na koncu tistega potiskanja. Ojej, boljše da ne razmišljam.

_____________________________

:)

Punce bodite pozitivne, vse bo OK.

No jaz bom rajši tiho, ker grem prvič in nimam pojma, kaj me sploh čaka. Ampak če gledam mojo sestro, prvič se je matrala 19h, drugič pa pravi, da je stresla v 3h, torej se moram jaz bat

Jaz bom tudi drugo leto maja drugič. Za enkrat še ne razmišljam o tem, pa tudi ne bom se preveč obremenjevala. Itak ne moreš nič naredit. Pozitivno naprej in bo.

Mene pa ni strah  - ker grem na elektivni CR. Prvič je po 12 urah bil urgentni pa me je po 12 urah popadkov (seveda umetnih) malo stisnilo, ko je teta zdravnica rekla.

Prvič itak ne veš, kako je. Ampak drugič pa že. Jaz sem si za 2. porod sama sebi dopovedala, da bo šlo hitro (ker itak vsepovsod piše, da je vsak naslednji porod hitrejši), pa sem rodila v 1,2 uri - od prvih popadkov. Še babica je rekla, da gre kot brzi vlak. Sem bila le 20 minut na porodni postelji. Ko pa sem bila 3. , me je bilo stah, da ne bo šlo tako hitro, kot pri drugem. In, ker se tega strahu do konca  nisem otresla, je porod trajal 17 ur.
V glavnem - sama sebe prepričaj, da bo vse o.k., pa bo.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Mene je strah prvič. Ma noben še ni ostal notri, tudi moj ne bo.

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

Decembrski nosečnici,

brez panike, vse bo kul. Oba otročka bosta kar padla ven, tako da res ni panike.

Prvič me ni bilo strah, je bil porod obupno dolg, z umetnimi popadki, v glavnem katastrofa.

Drugič me je bilo svinjsko strah, pa je bil porod kratek in lahek, čeprav sem imela potem operacijo zaradi priraščene posteljice. So me pa potem bolj crkljali .

Danvari, nič se ne sekiraj, č ti že voda v avtu odteče, jaz sem rodila po 13. urah ko mi je voda odtekla... torej lahko prevoziš še skoraj celo Evropo . Pa mi je potem babica v porodnišnici rekla, da če ne bom rodila v 24 urah odkar mi je odtekla voda, da mi bojo dali antibiotik. Bi kar domov ušla, če bi lahko!

Jaz sem imela prvi porod v mukah in me je bilo zelo strah drugega....Pa sem dobila svoje popadke in le dvakrat pritisnila pa je bilo vse mimo...
In ker imam sedaj za seboj tako lepo izkušnjo si samo še želim naravnega poroda, ko je že skoraj kazalo na cr...

Torej ti kar pozitivno razmišljaj pa boš videla, da bo hitro...Vsaj statistike pravijo da je drugi porod najlažji...

Ja, me je blo strah kot , ampak samo zato, ker je bil prvi porod obup (oz. babica, ki ga je vodila). Pa sem se vseeno prepričevala, da bo že. In pridem na vrata v 2, pa zagledam isto babico - me je skor kap in najrajši bi šla rodit kar domov, ker je bila spet katastrofa (zaradi babice). Porod sam pa je bil brzinski in daleč manj boleč kot 1. (je pa res, da je med njima minilo zgolj 1,5 leta).