Pozdravljene,

situacija je pravzaprav neznosno butasta;
sem v sedmem tednu. Na ultrazvoku  je bilo včeraj vse ok, videl se je tudi srček, čeprav je še čiiiiisto majhen. Čez dva tedna imam ultrazvok še enkrat, da vidimo ali je vse ok.
Ampak. Moja najboljša prijateljica je v bolnici, v 9. tednu, po ss, ki ga je imela julija. Zaenkrat je sicer še ok, ampak se bojimo.
In zdaj sem tudi jaz vsa prestrašena, da ne bo kaj narobe, včeraj mi je vzela tudi bris in mi rekla, da lahko malo zakrvavim, ampak, ko sem danes zagledala roza izcedek, me je skoraj kap od groze.
Vem, da samo paničarim, ampak prav koncentrirat se moram, da ne hodim stalno na wc.
Hvala, da ste me brale, je vseeno malo pomagalo, že če si samo sama povem, da paničarim.
Lp vsem.

Tvoj strah je nekaj čisto normalnega; tudi mene je bilo na začetku vedno strah splava; po tretjem mesecu pa me je skrbelo, da ne bi prišlo prehitro do odpiranja oz. popadkov! No pa sem še vedno v enem kosu

Poskusi čim bolj pozitivno razmišljati in uživaj med srečkami

Na nek naćin je skoraj vsako nosečnico strah, da ne bi prišlo do spontanega splava. V tvojem primeru je strah toliko večji, ker se je to zgodilo tvoji najboljši prijateljici, torej nekomu, ki ga osebno poznaš in ga imaš rada.
Kot je že predhodnica napisala, probaj razmišljati pozitivno, ker na srećo (in drugih nesrečo) nismo vse enake in tudi nosečnost poteka različno. Uživaj v nosečnosti in pozdravi Coolbabe, upam, da je tudi z njo vse ok.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Jaz imam še vedno stra pred splavom, čeprav sem že v 24.tednu, saj sem v začetku nosečnosti mal krvavela, pa ene 3 tedne sm mela rjav izcedek... ampak še vedno ko grem v wc pogledam da se nebi spet kaj takega pojavilo, saj sem lani imela ss.
Na žalost to ostane v glavi, pa če šebolj posusiš ne mislt na to.

Preženi vse te negativne misli, reči si vem da bo vse ok, ker mora bit tako. Tudi mene je bilo na začetku strah, zdaj sem v 14t in sem sicer že čes kritično mejo, vse je ok. Moja prijateljica je imela v 2 letih kar tri ss, pa je zdaj končno spet noseča in že čez polovico. Ni pravila, kaj se lahko zgodi. Ampak jaz verjamem, da s pozitivnimi mislimi preženemo marsikatero težavo. Če se ti slabo počutiš in se grizeš, se to čuti tudi na , in lahko samo poslapšaš stvari: Le pogumno, saj bo hitro minilo in bomo cartale svoje srčke!

Mene je še zdej nenormalno strah.Toda čisto razumljivo,ker sem lani rodila v 24.tednu mojga sinčka,ki je čez dva dni preminul.Ne bom mirna dokler ne bo tam nekje 34.teden nič prej,na žalost.
Tvoj strah je razumljiv,ker je vsako nosečnico strah.Me,ki smo pa dale kej hudga skozi,nas je pa skozi strah.
en lp D.

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

Stefka, letos sem imela dva ss. Kaj naj ti rečem...včasih se mi zdi, da se mi bo zmešalo. Na splošno sem kar optimistična, ampak ob vsakem špikanju, vsakem šraufanju, vsakem občutku, da je nekaj priteklo, letim preverjat, če so hlačke krvave. Nonštop se šlatam za joške in presojam, če me bolji bolj ali manj kot pred pol ure...

Poleg tega me je zdaj strah tudi drugih stvari, recimo odmrtja ploda - eni znanki je plod odmrl pri šestih tednih, kar so ugotovili šele na rednem pregledu pri desetih tednih. Pa ni nič krvavela. Potem je tu strah, kakšen bo rezultat na nuhalni...ma vsega me je strah.

Hvaležna sem, da sem imela brezskrbno prvo nosečnost. Nikoli več ne bom imela take. Zdaj ohranjam optimizem z mislijo na to, da se tokrat počutim prav tako (slabo) kot pri Vasji. In s tem, da imam, če bo spet ss, pravico do preiskav...

stefka, ne panicarit.
Vse smo razmisljale da nas lahko kaj takega doleti in brale revije, knjige, gledale oddaje in skratka skrbelo nas je.
Ne smes pa dopustiti, da te to toliko spravi iz tira in, da non stop mislis na to.
Ali bos dozivela splav ali ne, vecinoma sploh ni odvisno od tebe. ce zivis normalno, ne kadis , ne pijes ogormnih kolicin alkohola, nisi nocn stop pod velikim stresom in vsak dan ne preteces maratona, nimas kaj skrbet.
Ce se zgodi, je tako bolje, ker ponavadi se to dogaja, ko z plodom ni vse  v redu.
Pomiri se in uzivaj v nosecnosti. Jej zdravo in si seveda privosci kar ti zapase ( tudi sladkarije, sladoled...- kar imas pac rada ) in bodi srecna, ker si NOSECA!!!!!

Lep pozdrav

naj dodam se to..

Tudi sama se imela splav v sedmem tednu, a sem po 4 mesecih ponovno zanosila in zdaj pricakujem fantka.
Pa lepo nosecnost ti zelim...

Mislim, da je ni nosečke, ki je tega ne bi bilo strah. Tudi mene je bilo, čeprav nisem imela nobenih težav.

_____________________________

Človek mora najprej imeti rad samega sebe, da bi lahko imel rad druge

To je nekaj čisto normalnega. Mislim, da se to dogaja vsaki mami. Smo pač take, to imamo v sebi. Jaz sem bila ista kot ti in za vsako figo paničarla, pa še zdaj to počnem, pa sem v 7.mesecu, pa čisto zdravo. Vedno se sprašujem, kaj pa mu mogoče to škodi, ali smem to, ali se bo przgodaj rodil.... Mislim, da smo res vse iste in da je tvoj strah odveč.
Uživaj v nosečnosti, ker s tem jim samo škodimo, ko se sekiramo za brezveze. Saj vem da je težko, pa prodaj. Jaz sem se tudi spravila k sebi!!!

Boš vidla, da bo na koncu vse uredu!!!

_____________________________

Naš sonček je prijokal 2.2.2006!

Jaz sem bila ista.Za vsako šraufanje sem dirjala na wc gledat hlačke,pa preganjale so me same slabe misli.Pa sem si rekla".umiri se,misli pozitivno"

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

Pozdravljena

Tudi meni se je zgodil ss (odmrtje ploda) v januarju v 10 t. Sem mislila da se mi bo zmešalo. Zgodilo se je to kar sploh nisem mislila da se lahko zgodi, meni,.. halo

No pol je pa trajalo pol leta da se je spet prijelo. Nervozna, živčna, nesproščena, včasih z nočnimi morami,... taka sem bila. Tečna na vsakem koraku. Pol pa sem na dopustu razčistla sama s sabo in avgusta zanosila ponovno. Zdaj sem v 16t in je vse ok. Res pa je da se še zdaj šlatam za joške, če so napete in malo bolijo, vglavnem če so še nosečniške. Na vsakem pregledu do zdaj, sem jih imela vsakih 14 dni, sem se tresla od strahu, če bo spet rekla da ne vidi utripa,... No v glavnem sem si govorila, da če bo kar koli narobe, pol že narava ve kaj dela in tako je tudi prav. Strah me je pa še zdaj, priznam da pred vsakim pregledom dve noči slabo spim in se sekiram, ampak kaj hočmo? Jaz hočem imeti pa če bo še 100 ovir in težav. Mogoče bomo vse skupaj pol bolj cenile?


Svetujem pa ti da se poskusiš sprostiti in ne preveč misliti na to, pa bo.

majamo

 Tudi sama sem ena izmed prestrašenih nosečk. Popolnoma naravna posledica; odmrtje ploda v 8 tednu v juniju letos.
Zdaj sem na začetku 20 tedna in počnem podobne neumnosti kot ostala dekleta (gledanje izcedka, tipanje prsi, paničen strah, če bo ginekolog zagledal utrip srca....).
Saj si dopovedujem, da ne smem početi tega, a kaj, ko je veliko v podzavesti.
Kljub vsemu upam na NAJBOLJŠE!!!!
TUDI TI BODI POZITIVNO NARAVNANA, veseli se vsakega dne nosečnosti posebaj in bodi preprosto SREČNA!!!!! NISI SAMA!!

Se lahko kar še jaz pofočkam zraven. Tudi jokala sem že zato, ker sem mislila, da se stara zgodba ponavlja. Pa se ni. Sem pa hvaležna za RR, kjer se lahko pritožim, ko mi je hudo in me punce tudi razumejo. Skupaj se bodrimo, pa bo!