Samo za mnenja bi prosila.

Se vam zdi normalno, da tastu in tašči po kosilu poveš, da bosta dobila drugega vnuka, jima pokažeš slikico UZ-ja, pa nihče ne vpraša nič.
Niti za moje pojme osnovnega vprašanja, "Kdaj imaš pa rok?" Vmes mine en teden, se sliš mož s svojo mamo po telefonu in še vedno niti besede o tej temi.

Ja,se mi zdi normalno

kar se mene tiče, ne. 

Ja mi je poznano. Žal tako je. Nekateri še niti ko se vnuk/vnukinja že rodi ne pokažejo zanimanja. Ne se preveč obremenjevat z tem, ti samo uživaj trenutke z svojo še nerojeno  . Saj prehitro minejo. Vso srečo ti želim.

Če bi jaz imela snaho, bi ji pokazala, da se veselim z njimi. Meni gre tako obnašanje, kot si napisala na živce. Očitno tudi tebi in te razumem. Pol se pa vprašaš, da če mogoče niso veseli. Mogoče pa samo ne vejo kako bi reagirali. ne skrbi, govora bo še veliko.
Meni je tašča imela za naredit nosečniške hlače( zašit), za drugo nosečnost. Sama se je ponudla . In pol sem krvavela in sem ji rekla, da mogoče ji ne bo treba zašit hlač ker krvavim in  ni rekla ničn čeprav sem rabla kakšno dobro besedo. Pol sem imela ss in je rekla samo : Ja kaj češ. To je blo vse.

ne vem, kakšna sta tvoj tast in tašča, jih ne bi obsojala.

moj tast tudi ne kaže pretirane evforije, pa vem da mu ni vseeno. on pač ne bo nikoli nevem kako nazorno pokazal veselja, pa mu vnukinje veliko pomenijo. pokaže pa na tak način, da mi veliko pomaga. tašča je bila pa drugačna. je marsikaj rekla, pokazala veselje.

< Sporočilo je popravil nananaja -- 30.8.2008 22:26:08 >

Glede na to, kako sem bila sama oblegana od 1 dne in tudi zdaj, ko je mala rojena, se mi tole NE ZDI NORMALNO.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ne, ni normalno. Saj nisi govorila o novi omarici.

Moja tašča je naju skoz spraševala kdaj boma imela otroka, pa da je že čas,...

Ko pa sem zanosila in sma povedala, pa je bil tak mlačen odziv da me je kar šokiralo.

Pač eni so taki in kaj češ, jaz ji pol sploh več nisem kaj govorila v zvezi z otrokom, ker je dajala občutek da je itak ne zanima.

Lepo nosečnost ti želim.

_____________________________

mojeustvarjanje

Tudi pri nam je vedno bilo: Kdaj bodo otroci? Midva ne bova nikoli stara starša... in podobno. Ko sva tašči povedala, da pričakujeva, je padla v tak jok, da reva ni mogla k sebi prit. Potem se je še cel teden po malem jokala, kadar koli sem se pogovarjala z njo. Potem smo čez 3 mesece povedali še ostali njegovi družini (babici, sestrični, teti, stricu...) pa se je zopet jokala, kot da prvič sliši. Je blo lepo jo gledat, čist objokano.

Meni se zdi normalno, pri nas je bilo enako, le da so me vprašali, kako se počutim in to je to. Pri prvi smo bili vsi navdušeni, ker je bila pač prva vnukinja po moji strani družine in veliko pričakovanje, zdaj drugič pa vse poteka zelo umirjeno, kar pa ne pomeni, da se stari starši vnučka ali vnukinje ne veselijo. Ravno tako, le na drugačen način.

Tast je rekel čestitam, saj je bil že čas za drugega otroka.  

Sem isto doživela kot ti. Te čisto razumem.
Probaj se čim manj obremenjevat s tem.

Meni pa se to ne zdi nič čudnega. Nekateri ne znajo pokazat čustev , oz. se morajo najprej na nekaj navaditi, da nato pokažejo navdušenje.
Moja tašča in tast sta npr. taka, da ko jima kaj povem, sta ravnodušna do zvezd in nazaj, pa sta drugače super človeka oba. Tudi za mojo prvo in drugo nosečnost se ni nihče zganil, niti skakal okoli mene - ma hvala bogu da je bilo tako, ker tako kot onadva tudi jaz ne maram teatra.  No zdaj ko pa sta oba rojena , sta pa mala dva itak glavna, jaz pa tudi

Pa še nekaj ti bom napisala, ne razumet kot napad nate, .... čeprav imaš ti občutek, da zdaj ko si noseča, se vse vrti samo okoli tebe,... ni tako. Tudi drugi imajo svoja življenja, vzpone padce, razloge da se veselijo, žalostijo,... Tvoja nosečnost, jim je samo novica, pa makar sta to tast in tašča, ata ali mama. Tak je, ampak ko začne trebuh rast, pa se seveda vse obrne  in zanimanje poveča

Glej, nam je to težko "ocenjevati", zakaj sta tašča in tast tako reagirala...
1. Mogoče sta takšna človeka, ki ne znata pokazati čustev.
2. Mogoče sta vidva v finančni stiski, (pre)majhnem stanovanju, pa si mislita, zakaj sedaj še en otrok.
3. Mogoče vama težko uspeva vzgajati že prvega in se sprašujeta, kako bosta potem dva otroka lahko...
4. Mogoče pazita ta prvega in sta se ustrašila, da bosta morala še drugega, kar jima fizično ne znese...

Ma teh razlogov je kolikor hočeš. Ti najbolje poznaš starše tvojega partnerja, da bi si lahko razložila, zakaj sta tako reagirala. In konec koncev, je tudi vseeno, kako sta reagirala. Važno je, da se veselita vidva. In dostikrat je veselje drugega otroka "zmanjšano" oz. reakcije na novico znajo biti zelo presenetljive v primerjavi s prvim.

In kako sta reagirala na novico, ko si pričakovala prvega otroka?

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Ne, meni to ni normalno. Da nista izustila niti besede.

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

Ne zdi se mi normalno, vendar se s tem nebi obremenjevala. Mogoče se niti ne zaveda, da te s tem prizadene.


Imam sama bodočo taščo, katera je tako preprosta oz. ne najdem prave besede, da vedno reagira ravno nasprotno kot bi človek pričakoval oz. kot se dogovirš.  Velikokrat hoče samo pomagat, kot recimo da se zmenimo da jo pridemo iskat ob določeni uri k njej domov, ona pa nam hoče naredit uslugo in gre kar na avtobus do nas.(obvesti pa nas ne)  Mi pa seveda po njo za nameček se moramo peljat še preko tega nesrečnega predora v Ljubljani, tak da rabimo 1 uro do nje. Človek , vednar jaz sem jo sprejela tako, vem da ne misli tako, oz. se ne znajde, sem pa vedno raz  kadar se in se pogosto dogajajo take  podobne cvetke.

Mogoče je pri vas tudi tako, da samo ne zna oz. ni zmožna pokazat čustva. Jaz sem svojo taščo sprejela takšno kot je,  čeprav priznam, da mi je kljub temu ful težko zaradi določenih stvari, katere počne in se jih niti ne zaveda, da te prizadanejo. Vem pa da ne misli s tem slabo.

Ljudje se včasih hecno odzovjo, pa to ne pomeni, da jih ne zanima. Vsak ima svoje izkušnje glede določene teme in zato včasih res čudno reagirajo, kar pa ne pomeni, da bojo ves čas čudni! Evo moj primer:

Moj oče mi je pri moji prvi punčki, potem ko sva mu cel dan vedno bolj konkretno namigovala, pa  ni in ni nič razumel, dokler nisva konkretno povedala, no, ko sva prišla z besedo direkt na dan, je pa najprej rekel: "Ja, kaj pa tvoj doktorat?" In prav nesrečno gledal... Pa sem bila 28 let stara (čisto nič premlada za otroke), pa sva bila z lubijem 8 let skupaj, tudi že živela skupaj,... Pa si je v bistvu tudi sam želel vnučke (je pred nosečnostjo kdaj rekel, da bo fajn, ko bojo) in jo ima zdaj zelo rad! Takrat pa ni nič več vprašal, kot da nisva nič omenila, kot da ni nič, nič kdaj imam rok, kako je, nič, čisto nič, razen tega dokorata ... Verjetno zato, ker je on vlekel svoj doktorat zelo dolgo, malo smo bili pa tudi mi trije otroci krivi zato, gotovo... pa se je bal zame. NO, ampak čez nekaj dni me je poklical in povedal, da je sanjal, da je fantek (rodila se je pa punčka ).

Moja mama je pri prvi punčki bila zelo vesela, pri drugi (zanosila sem 9m po porodu) pa čisto nič! Bila je vidno zaskrbljena, čisto nič ni vprašala, niti kdaj mam rok, niti kako sem, nič se ni veselila, nič! Ona je pač precej sama skrbela za nas, ko smo bili dojenčki, ker je oče pri prvih dveh delal dve službi, da smo preživeli, pri zadnjem pa je delal hišo... Tak da se ji je zdela že sama misel, da bi imela dva dojenčka naenkrat, grozna! Ker ona ne bi zmogla. To mi je tudi povedala, pa da si dosti upam in da bo zelo naporno... Sem ji razložila, da imam jaz lubija zraven, da mi pomaga, pa da bo že, da ni problem, da sva si tako želela. In zdaj se že veseli naslednje vnučke!

moj brat je šel stavit s svojo punco, da imam rok decembra, ona pa je stavila, da 10.1., ko ga imam res... Skratka bratec si niti meseca ni prav zapomnil , kaj šele da bi se sam spomnil vprašat, kdaj imam rok... Pa vseeno lahko računam nanj, da mi bo pomagal, če bom rabila!

Tak da: ne jemlji tega preveč osebno - to nima veze s tvojim otrokom, nima veze s tabo, to ima vezo samo z njihovimi izkušnjami in strahovi! Gotovo bodo šli čez to in se s tabo veselili otroka, brez skrbi! Eni se pa enostavno ne spomnijo, kaj naj rečejo/vprašajo v takem trenutku, ker so tako presenečeni in pač ne delujejo dobro pod stresom! Boš videla, najkasneje takrat, ko bosta videla , se bosta popolnoma zaljubila vanj/o!

Moj tast je vsakič, ko je izvedel, da sem noseča jokal od sreče, in vsakič, ko sem imela ss jokal od žalosti, zdej pokliče 1x na teden in vpraša kako sem, če je vse OK, da ne omenjam tašče k mi gre že mal na živce k je tolk obsedena s tem, da sem končno spet noseča. Moji so tisti k so bolj zadržani, mogoče zato k si ne upajo veseliti se prezgodaj zaradi prejšnjih ss.

Ponavadi se vse babice in dedki omehčajo, ko vidijo otroka. Zdaj ne omenjajo ničesar, pol bojo pa še nadleži, boš videla. 

< Sporočilo je popravil Shuka -- 31.8.2008 11:35:20 >

_____________________________

Pot ni vedno rožnata, je pa cilj zato toliko lepši.

Ne se sekirat, če se drugače dobro zastopite. Pri nas je bila prvič čista evforija(preveč) s strani tašče, pa mi je za ritjo hodila kaj smem in kaj ne(da ne bom preveč dvignila). Tast je itak zadržan in je rekel sam "fino".
Zdaj v drugo sem sam povedala, me tud ni noben spraševal kdaj bo, pa vseeno vem da se veselijo. Ljudje smo si različni in drugače odreagiramo. Meni neko objemanje, pa solze čisto odveč.
Uživaj zase in za svojo


_____________________________

Vedno več nas je!

Muška hvala za skrb, ampak ne iščem pozornosti s tem, samo preprosto  vprašanje sem zastavila, ker se meni zdi taka nereakcija čisto mimo. Gre pa za lepo gesto,da se o nos. najprej pove staršem, no potem pa dobim tak odziv.

Marogica kar preveč si napisala razlogov. Prvič je bilo vsaj veselje (po telefonu in seveda vprašanje kdaj, pa kako se počutim ), zdaj je bilo nasmihanje.
Kar se napisanih razlogov tiče, hišo imava svojo, prostora ogromno, službe u redu, za vse skrbiva sama, kar se varstva tiče mi pomaga SAMO moja mama, s temi se vidimo mogoče 4x na leto, z možem se slišijo vsak teden. Je pa res da je obsedena z otrokom svoje hčere (velikokrat se zmoti ko ga kliče po imenu - meša ga z imenom mojega moža ).

Ne, saj ne jemljem več tega dogodka osebno, ker ima tašča očitno probleme s komunikacijo in ne sliši rada resnice, ki sem ji jo pred kratkim povedala, ampak, tu je še odnos z njenim sinom. Ta otrok je njegov, njeno obnašanje pa..., da se niti s svojim sinom ne zna veselit?

Bolje da ni rekla nič, kot da bi rekla to, kar je moja meni. Upam samo, da teh besed ni pozabla in da, da ji bodo ostale v mislih do konca življenja. 

Prej žalostno...Samo 1x živimo in če se zdaj ne veselimo,kdaj se bomo??

_____________________________

kaj vse me dandanes čudi...

saj ni čudno, da je svet v riti....če se vam večini zdi tako obnašanje normalno....


ne, ni normalno.
vsaj zame ne.

jaz se razveselim vsakega novega čudovitega bitja. če pa bi bil to moj vnuk, bi skakala do stropa.

_____________________________

...vox populi...