Saj ne vem kam naj postavim to temo, vendar me malo zanima kako je kaj pri vas. Moj  je začel s težkimi vprašanji.... Kaj ti bi se ustrelila, da bi tvoje srce dali tvojemu otroku? (film sva gledala) Potem pa čez en dan: če bi se moral odločiti pri porodu ali naj rešijo tebe ali otroka- odločil bi se zate.... Mislim halo, res nočem razmišljat o takšnih zadevah, ampka moj me je pa res čist presenetil, glede na to, da je drugače bolj flegmatik.... Sicer pa: kaj bi ve rekle? Jaz mislim- vem seveda ne- da če bi bilo tako, da potem več ne bi mogla imet otrok, mu ne bi oprostila, da se je odločil zame.... Ne vem.... TEŽKO

_____________________________

Irgendwie, irgendwann, irgendwo...

Timon ti si moj sonček!!!

Očitno sta gledala John Q Res so težka vprašanja, po mojem je najboljši odgovor, da vsako takšno situacijo rešuječ, če nastopi, si grenit življenja vnaprej zaradi če-jev in bi-jev je brezveze. 

_____________________________

Idealni moški ne pije, ne kadi, ne vara, ne kvartopiri, ne obstaja. (ruski aforizem)

Hej sončese- to pa so vprašanja.... A bom nardil Aljo ali ne? he he he.... Ti povem? 7- ne murm verjamit:))))

_____________________________

Irgendwie, irgendwann, irgendwo...

Timon ti si moj sonček!!!

sorry- ne sončese, temveč sončece

_____________________________

Irgendwie, irgendwann, irgendwo...

Timon ti si moj sonček!!!

Če se partnerja o takih stvareh pogovorita prej, predne pride do njih (seveda - v upanju, da do tega nikoli ne bo prišlo), sta potem oba bolj pomirjena. Če za primer vzamem porod: mati ve, da če se zakomplicira in da če sama ne bo v stanju odločati, bo njuno skupno odločitev namesto nje povedal mož-oče. In je lahko mirna. Kajti vsako razburjenje, čeprav pri nezavestnem človeku ali človeku v komi, škoduje organizmu, v tem primeru pa posledično materi in otroku.
Jaz mislim, da je pametno reči kakšno o tem. Midva s Kamikazo recimo sva. Ustrelil se nobeden od naju ne bi (ali pa naročil umora ali pa kaj podobnega, no), ampak v primeru poroda se oba strinjava, da se Kamikaza odloči zame namesto za otroka. Mogoče hinavsko in sebično, mogoče ne - kakor za koga. Ampak takšno je najino mnenje.
Toliko takih situacij je. Npr. eden od naju v komi, drugi mora odločiti, ali se ga oživlja ali ne. In vem, kako je - če bi bilo na tem, da je eden od naju lažje prizadet ali invalid, potem sva ZA oživljanje. V primeru pa, da bi samo še vegetiral, čeprav uradno živ, sva oba za milostno smrt, kakor naj bi se temu reklo. Zase in za otroke.
Kaj pa vem - hude teme so tole, res.