Ali je zdaj pri 16 mesecih (februarja bo star 1,5 leto) prišel v fazo trme, ki jo pač večinoma vsi dajo pri tej starosti skoz ali je pač začel kazati svoj značaj?

Ni mi več jasno, no. Iz enga dneva na drugega se je obrnil za 100%. Prej niti sledu o kaki trmi in cepetanju z nogami, pa o joku za brezveze,...zdaj pa kar naenkrat.

Trmari, ko mu kaj ne dovolim, pa ko česa sam ne zmore (naprimer da neke igrače ne more takoj potegnit iz košare, da ne doseže pijače,...), kar začne cepetat z nogami in jokat. Če ga hočem prijet se naredi tako mehkega, da mi skoraj "spolzi" med prsti.

_____________________________

mojeustvarjanje

Enako trmo opažam pri moji 15 mesečnici 

Ko ni kaj po njeno se vrže na tla in začne z glavico butat v tla pa vse kar ima na dosegu roke zmeče daleč vstran...

Pa ne vem kaj naj? A je najboljše, da jo takrat ignoriram, ko tako trmari?


_____________________________

SREČA..... tako majhna, da jo lahko držiš v naročju, a hkrati tako velika, da napolni življenje z ljubeznijo! Ta sreča je moja deklica Zala

Naš 11m je začel trmarit in kazat svoj karakter nekje pri devetih. Prej pa nismo niti vedeli, da ga imamo.
To počne izključno doma, verjetno ker mu je malo dolgčas.
Največkrat trmari, ko mu kakšne stvari nočem dat ali ko ga dam iz naročja na tla. Začne se dreti, cepeta z nogicami, meče stvari, se zvija in včasih tudi tepe. Je prav smešen mali, ko hoče uveljavljat svojo.

Sicer redko trmari in se mu večinokrat da dopovedat. Ko je pa prehudo, ga pa kar ignorirava in ko vidi, da ne doseže nič, čez čas obupa.

Zaenkrat tega ne jemljeva kot problem, ampak le kot znak, da je najin otročiček že "velik". Seveda mu dava vedet, da se tako ne sme obnašati in da s trmo ne doseže nič, v resnici pa mi ga je prav lepo gledat, ko se postavi zase.

Bi kar prislonila lonček k vprašanju v upanju na kak odgovor .

Mi smo sicer to fazo sedaj dali že počasi skozi, trajala pa je nekje od 12-15 meseca, sedaj je malo boljše, no morda je ugotovila da s takšnim obnašanjem ne bo dosegel ničesar, sem pa 100% prepričana da bodo takšne faze še sledile in vedno močnejše bodo.
Se je pa ravno tako za vsako figo vrgel na tla (dala sem ga na tla, nekaj ni sam zmogel, nečesa mu nisem dovolila-zlesti na mizo, GSM, daljinci....), butal z glavo ob tla tako dolgo da se je znal tudi poškodovati, ignoriranje tako ni zaleglo, strogi NE tudi ne, tisočkrat je ponovil isto stvar čeprav je vedel da tisto ne sme, samo da preizkuša do kje so moje meje..........Je pa bilo na trenutke res nevzdržno, ker je to lahko delal tudi ves ljubi dan, da se mi je zdelo da prevrešči več časa kot je mir .




_____________________________

Exkontrakarambolmatica.

To je ta faza, ja.
Če mu ne daš vedet, da si ti šef, lahko traja kar dolgo ta faza. Naša se je metala po tleh, izsiljevala... Ampak nisem popustila, edino ko se je sredi ceste vrgla na tla, sem jo pobrala, drugače pa pustila. Še zdaj pri 2 letih ima kakšen izpad, ampak ve, da ne bo nič dosegla.

Moj pa je začel nekje pri dveh letih in dveh mesecih. Ne uboga, je pa odvisno s kom je - pri mami kaj doseže, pri meni ne, jaz ga kar postavim pred dejstvo da se ne sme vsega ali da je kaj treba, pa se mi zdi, da je to drugo boljše, se dokaj hitro sprijazni, saj mu nič slabega nočem, prav nasprotno, še nešteto stvarem se bo moral v življenju prilagodit in privadit. Sicer pa zaenkrat ni prehudo, je bolj atijev značaj.

Hvala za odgovore. Upam samo, da bo čiprej ugotovil, da ne bom popuščala njegovi trmi in bo prenehal.

< Sporočilo je popravil bodoča -- 15.1.2009 20:08:28 >

_____________________________

mojeustvarjanje

Pri nas (za enkrat  - ima 13 mesecev) samo srdito maha z rokami in nekaj piska skozi zobe. Jaz jo kar ignoriram ali pa se začnem smejati,  ker maha točno tako, kot sicer oponaša opico. Navadno to najbolj vžge, se potem še sama začne smejat.

_____________________________

V mladosti zamujenih norosti ne more nadomestiti vsa modrost starosti. (Bertrand Russel)

Naša je stara 15,5 meseca in tut opažam enih 14 dni, da se je kar se trme tiče, spremenila. Sicer ni (še) kritično, se jo da še lepo preusmerit al pa hitro neha, sam vidim, da je drugačna kot prej...Ugotavljam pa, da se bom morala bolj potrudit pa jo ignorirat takrat...Je pa istočasno prišla tudi v fazo, ko ji rečeš ne, ona pa še z večjim veseljem naredi točno tisto...Tako da sploh ne vem al naj jo takrat ignoriram (ker točno vidim, da hoče pozornost) al naj vztrajam pri svojem al kaj...(mogoče kakšen nasvet na hitrco...vem, smetim temo...)
Pa še eno vprašanje malo izven teme: do kdaj pa mečejo stvari po tleh? Men to bolj dvigne živc...(pa rada bi, da že končno je mal sama, ne pa da skos pobiram hrano po tleh)

Joj, drage moje, jaz sem taaaak srečna, ko berem vaše poste in vem, da ni samo pri nas tako!!!!!!
Imamo 13m fantka, čez dober mesec pričakujemo še enega, tako, da sem malo (moj tako pravi) hendikepirana zaradi trebuha in mi je kar težko s to malo trmo preživeti dan.
Pri nas je čisto enako kot ve opisujete, če rečeš ne, gre še z večjim veseljem nazaj, če nečesa ne dobi, se vrže na tla, kar naprej me vlači za nogo in bi ga morala npsiti ali vsaj dati sedeti na pult v kuhinji... Pri hrani je obup, ker mu je traba kar naprej nekaj kazat, da je. Ja, hrano meče po tleh, kruh drobi in ga razmetava na vse strani....
Sem pa nekaj dogaja, ker tudi pri spanju nekaj ni v redu. Spal je cele noči brez enega prebujanja, sedaj pa se zbuja tudi po 5-7x, tako, da mu morda rastejo zobki in mu zato ni do hrane in je zato bolj siten

Bomo videli, jaz se skratka tolažim s tem, da so to faze, ki jih moramo starši dati skozi skupaj z našimi malimi angelčki.