Ojla. A se najde kje kakšna dobra duša, da me malo potolaži, ker bom pri naši 5 letnici znorela. Sicer je kar soliden deklič, ampak tisto kar si zabije v glavo, je pa za crknat. In njen ful močen karakter, v glavnem je tričetrt stvari, kaj ona ne bi, ne bo, nočem. Začne  se pri frdamanih cotah, ker bi pač skoz nosla kavbojke, pa ima kup lepih trenirk, kar se mi zdi za v vrtecin doma super, se otrok fajn počitui, nič ga ne veže, ne..naša frajla pa sam kavbojke. Včasih že ne vem, al sploh ne znam vzgajat, al jo naj prebuham, al se naj z njo lepo pogovarjam, problem je sam, ker moji živci niso kot elastika in bi včasih res znorela. Kakšni so pa vaši, kolk se na dan ukvarjate, igrate z njimi, pa tako? Res sem na momente čist down, ker imam še drugo punčko, ki je stara dobro leto, v fazi,ko še ne hodi sama, in bi se rada z obema igrala, ukvarjala, pa mi ne znese vse skupaj. Že tak velikostvari delam zvečer, da sem ja otrokom čim bolj na razpolago - mogoče je pa ravno vtem fora, kaj???

Pusti ji naj nosi kavbojke. Njej to veliko pomeni.

Mi imamo tudi 4,5letnico in 1,5 letnico.Dejstvo je da tamala rabi več pozornosti,ampak smo zdaj to nekako uskladili in pač včasih pustimo da tudi tamala malo zajoka če smo ravno pri taveliki.Je pa res da tavečja išče pozornost tako kot je prej ni.Večkrat brezveze joka in podobne stvari, ampak se trudim kolker se da.Sicer imajo pa vsi kako tako obdobje.Pri nas pa pri tavečji vse žuli in kupujemo samo še trenirke, ker jo kavbojke držijo.Pa še in še je takih trmarjen ampak vse enkrat mine.Pač poskušamo zdaj tako, da se včasih jaz posvetim eni pa on drugi in podobno.Saj bo, sem pa včasih jaz tut kot en ampak mine, samo pozitivno je treba mislit pa se čim manj obremenjevat.Mene je včasih motil in skrbel vsak jok, zdaj ga pa že sploh ne čujem več.

sem se nasmejala, ker jaz imam podobno težave s triletnico. Določenih cunj noče oblečt, pa lahko naredim kar hočem, še posebej okol kavbojk imava težave, ker jaz pa ravno hočem, da bi ona tudi kdaj kavbojke nosila. Zmaga seveda ona.
Zdaj sem našla ene z bleščicam in ene z rožicam in te še nekak obleče. Imam namreč še petletnico, tako da veliko cunj poduje - vsaj, če bi bilo po moje, ona si določene izbere, ostale pa gladko ignorira.

Je pa tudi drugače zelo tmast karakter in vedno res vedno želi uveljavit svojo voljo (ona mora zmagat pri vseh igrah, vedno moramo najprej njej prebrat pravljico, ...). Zdaj sva bolj pozorna in ji čim manj popuščava - najini živci ob tem kar precej trpijo. Zadnjič sem najprej ta večji prebrala pravljico in tamala tega cel teden ni prebolela. Je kar naporno in mal me skrbi kaj nas še čaka ...

Sicer, me to še vse verjetno čaka, ampak eno vprašanje ...a ve otrokom ful popuščate?  Jaz vem za sebe, da sem karakter, da ne popuščam, če bom hotla, da bo oblekel, kar bom jaz rekla, bo tako in ne bom odstopala, ker se ne pustim "v rit nosit" še posebej pa ne od otroka.

Pri 14 mes. tudi mi še nismo imeli teh težav.  Se je pa potem začelo po 18. mes. - je pa Julija že od vsega začetka veliko bolj samostojna kot ta starejša. Enostavno se sleče in si gre nove stvari iskat. In zjutraj priznam, da ni časa za prepričevanje in podobne zadeve. Pa tudi ni filing pripeljat otroka, ki dobeseno tuli v vrtec - pravzaprav se mi tudi ne zdi fer do vzgojiteljic in ostalih otrok. Je pa tako, da ima Julija spomin kot slon, če se bo njej zdelo, da se ji je storila krivica, zna še čez en teden razglabljati o tem oz. se ji tudi sanja o tem.
Zdaj tako naredimo, da se zvečer vse zmeniva glede oblačil - ta sistem je sprejela.
Za pospravljanje igrač imamo sistem zvezdic. 
Glede tega, da mora pa ona biti pri vsem ta prva, smo šli pa zdaj na sistem izmenjave: enkrat ona, enkrat Ana in zgleda, da se je počasi sprijaznila, se veliko manj pritožuje. Mogoče pa bo počasi ... je bil pa tudi problem, ker jo je Ana zelo zagovarjala in ji je tudi ona zelo popuščala.

< Sporočilo je popravil Olivija -- 3.2.2009 0:25:57 >

Pri nas je tako da sem jaz od začetka ful popuščala, zdaj pa imam.Ko sem videla kaj sem s tem naredila, so se stvari obrnile.Je pa dejstvo da me še zmeraj včasih prineseta na okoli.Je pa res da tamala veilko stvari pobere od tavečje, neki iz vrtca, malo doda še svojega in je pri 20mesecih pravi razgrajač

Sploh ne vem kaj se obremenjuješ, če se fanj počuti v kavbojkah naj ima kavbojke, saj obstajajo tudi take bolj mehke. Peri nas je prav obratno, drugega razen trenerke in superg sploh ne povohata, pa sem se kako leto nazaj s tem nekaj obremenjevala, predvsem za to, ker sem jima kupila dobre in drage čevlje, potem pa sem ugotovila, da je brez veze, saj tudi to obdobje mine. Ko pa gremo kam za kamor ni primerna trenirka jima že v naprej zelo resno povem, da naj si izbereta kavbojke ali žametne hlače ker trenirka ni primerna in to tudi naredita. Po mojem se zaradi dostih ne potrebnih stvari starši brezveze obremenjujemo in potem postanemo utrujeni, sitni in je vse še slabše.

Drage moje, kaj boste počele ko bodo pri hiši najstniki, takrat bo šele veselo.

_____________________________

Kar ne ubije, te samo okrepi

svetujem vam, da sama sebi določite kje vaš otrok lahko odloča kaj želi in kje boste vi odločili. mislim, da vsaka 5-letnica rada obleče tisto, kar ji je všeč. kaj pa s tem izgubite, če hodi v kavbojkah? trenerke bo mogoče ponosila mlajša, vi pa odslej dovolite, da obleče, kar ji odgovarja, mogoče bo kasneje spoznala, da je tudi trenerka udobna zanjo. prav je, da jo omejite v tem, da obleče sedaj zimska oblačila. včasih želimo starši otrokom postavljat zahteve, kot odgovarja nam. takrat življenje otežujemo sebi in otrokom.
pri otrocih, ki so močne osebe, moramo v nekaterih stvareh dovoliti, da sami odločajo, sicer so vse bolj uporni v vsem.

_____________________________


Otroško srce je zaklad

Ja moj nasvet bi tut bil čim manj obremenjevanja pa bo tudi manj slabe volje.Jaz vem dokler sem se ful z vsem obremenjevala sem hodla po svetu kot en .Zdaj sem se nehala obremenjevat za vsako figo, pač kupim namesto kavbojk trenirko, pa smo vsi mirni pa srečni.

Kar se tiče popuščanja... Ja, pri enih stvareh popustim, ker so mi brezveze... Če ji paše bit cel dan v kavbojkah, pa naj bo v kavbojkah. Pa temu jaz ne bi rekla popuščanje...

Če imam jaz idejo da bi sestavljali kocke ona bi pa risala, pa naj riše...

Sigurno pustim ene stvari, da dela po svoje. Sploh se mi zdi otrok pri 5 letih tolk velik, da se da z njim vse pogovorit. No, saj z našo se da. Nekoliko druga zgodba je pa z našo 2-letnico...

_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

Pozdravljeni. Če se prav spomnim, ste vi vzgojiteljica, pa tudi vaš nasvet in mnenje se mi zdi tako čisto realno. In sem pri sebi sprejela sklep, da pač pri oblačilih ne bom komplicirala, kar se tiče kavbojk, ker se mi zdi, da starši res otrokom včasih zapovedujemo tisoč in eno stvar, pa mogoče pomembne stvari spolzijo čez roke, oz. ima otrok vsega diktiranja že toliko dovolj, da mu je vse skupaj že v eno muko.

jaz tudi mislim, da če se ona v kavbojkah dobro počuti, pa naj nosi blesave kavbojke. Slejkoprej bo pogruntala, da so trenirke bolj udobne , potem ti pa iz teh ne bo hotela ven .

Sicer pa mislim, da rabiš tudi ti sem pa tja odklop, podturi svoji mali princeski možu, babici, dedku, teti, stricu, komurkoli, ki mu zaupaš, seveda in si vzami vsak teden vsaj 2 uri zase. se boš boljše počutila in boš lažje folgala vse skup. Pa potem človek lahko v miru razmisli in bolj iz distance pogleda zadeve in vidi, da se sekira za nič,pa ga ne gane več toliko in se lahko nasmeje in gre dalje.

Jaz sem čisto paf, da moja ronja že pri 1 letu in pol ve, katere obleke so "nove" - torej da jih še ni imela, ker je večina oblek starih, podedovanih in da se jih razveseli (čeprav tega 100% ni pri naju videla, ker nimava nikoli nič novega, no, vsaj odkar je ona na svetu pa res ne ). Tudi če ji kdo prinese novo novo obleko, je vsa zadovoljna in potem hoče ves čas v tistem paradirat - ne moerm verjet - pri 18ih mesecih! Strašno rada vesi obleke nase, rada jemlje obiskom verižice in si jih obeša,... skratka, prava šminka, čisto kontra mene. Pač se rada rihta, super, bo še mene naučila. Tako da očitno je nekaj kar v njih, da jih pač ena stvar zanima. Jaz je po moje ne bom nič silila v kakšne cote, če jih ne bo marala, razen če bo problem zaradi mraza, seveda. Sicer pa zaradi mene lahko nosi ves čas eno in isto. Ronja si enkrat ni pustila dat gor kape - pa sem jo dala lubiju na glavo (njegovo, seveda) in je bilo takoj vse ok: je hotela še ona in zdaj vedno hoče, da ji damo še kapo gor, še sama spomni, če pozabimo...

Kar se popuščanja tiče je pri nas tako, da se za malenkosti ne sekirava - če nimava nekega konkretnega razloga, zakaj bi moralo biti po najino, je lahko po njeno. Če imava tehten razlog, potem pa seveda bo tako pa pika. Nekajkrat še proba, potem pa da mir oz. najde nekaj druega, kar ne sme . Mal heca. Edino pri spanju nama nekak ne rata - ker pač otroka ne moreš prisilit da zaspi...

jaz tle ne videm problema, če je to kaj oblečt. So pa karakterji ti malčki, jaz mam problem s copati oz. vsaj nogavičkami in to je tudi edini razlog za najine hude spore med mano in mojo triletnico. Pa moja obvelja, ampak ne zmeraj.
Se pa že veselim najstništva.

moj nasvet: ne si oteževat življenja. pa naj bo v kavbojkah cele dni. pa kaj... to, da imajo otroci lepe stvari in MI odrasli hočemo, da so v njih je čista bedarija. to je naša potreba, ne potreba otrok. tako, da daj ji kavbojke na rit in bo.

sicer pa se pri nas držimo tega načela: kaj je pomembno in kaj ni.

npr. cote za nas niso pomembne in zato lahko punčka sama izbira kaj bo nosila in v kaki kombinaciji (pa se včasih tudi za glavo držim, ampak prav, če ji tako paše, nič hudega), prav tako lahko sama izbira ali bo jedla z žlico ali vilicami, ali se bo igrala s to igračo ali drugo igračo, ali želi imeti to frizuro ali drugo frizuro... ali bo imela to ali ono posteljnino, itd.

smo pa dosledni pri "pomembnih" stvareh (kar se tiče vzgoje, higiene, čistoče) - da se pospravljajo igrače. da se ne razmetava in igra s hrano, da se umiva zobke, itd.

poskusi. so otroci potem dosti bolj vodljivi, ker imajo nekatere niti v rokah, nekatere (pomembnejše) pa mi. in je volk sit in koza cela.

roberta