Živjo punce!

Zanima me kako prenašate zadnji mesec nosečnosti?
Moram priznat da sem uživala v celotni nosečnosti (do zdaj), bil je to res čaroben čas brcik, ultrazvokov, .... zdej pa Jao, povsod me vse tišči, vsa sem okorna, ko se ponoči obračam je cel proces, vsako uro vstajam in hodim na wc, ne morem več sedet, ne ležat, nožnica oz.medenične kosti- ma tm spodaj vse me boli, se razteguje.... bi šla že kr rodit . A bo res tko še cel mesec?? Punce kako to prenašate?

Mal sem mogla pojamrat





< Sporočilo je popravil Teni RR -- 11.4.2008 14:51:57 >

ne me strašit! jaz sem v predzadnjem mesecu pa bi samo še jamrala-sej nič ni tako grozno samo ta mega trebuh...a v zadnjem še raste ali je to to?koliko vem se v 9. celo zmanjša! ne vem,nekje sem vprašala kdaj so punce imele dovolj, pa je ena odgovorila v 15.tednu

Jaz sem se zadnji mesec počutila tako dobro, da bi bila čisto brez problema še kakšen meseca ali dva noseča. Nisem imela nobenih težav in počutila sem se zelo dobro.

No, jaz imam do pdp -ja še 17 dni, pa tud moram reči, da še nisem izjavila da bi že šla  rodit...pravpzaprav se v povprečju kar dobro počutim, imama pa večino nosečnostnih težav, ki pa mogoče pri meni niso tako izrazite...
Pa saj ni da ne bi jamrala, tudi pojamram vsakodnevo, ampak gre nekako, pa kljub slabšemu spanju in celotnemu procesu obračanja v postelji, pa wc pa to...
ne vem, sem kar vesela, ko mi kdo reče zdaj pa ti sigurno ni več, pa me vpraša bi že šla rodit,ne? Joj in pol res z veseljem povem, das mi res ni ŠE  tako hudo...

_____________________________

Sreča je iskanje, je ti in tvoja pot.
Najina sreča je prišla 19. aprila 2008....naslednji paket sreče je z nami od 21.februarja 2010...Naša pot je zaključena in da...iskanje se je splačalo...srečna sem !

tudi jaz se v tej nosečnosti presenetljivo dobro počutim. no ja, me napenja in tišči, pa kdaj kar peče pod prsnim košem, drugač sem pa super. prvič pa je bilo čist drugače. je blo tud kaj smotamo in ta občutek napetosti ni bil nič prijeten. sm komaj čakala da rodim, zdaj pa že komaj čakam ker vem kako lepo je ko dobiš dojenčka.

bušica v zadnjem mesecu otrok samo še pridobiva na teži in nič drugega, razvit je že. tako kot po rojstvu pridobi približno 1kg/na mesec. jaz sem prvič rodila 10 dni čez rok in v teh 10ih dneh je  pridobila 400g (ginekologinja mi je zračunala da e bo rodil otrok težak cca 3800g, imela pa jih je 4190g).

Jaz se večinoma počutim ko kit.  Spanje..kot kdaj, bolečine..del  pač. Roditi pa še ne bi šla 2 tedna.

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

Do konca bo tako, ja. Pa še hujše. Ampak na koncu je zelo lepa nagrada za vse te bolečine in trpljenje. Zato se kar sprosti in še naprej uživaj v brcah. Ko boš rodila, jih boš pogrešala

Tudi jaz se zelo slabo počuti, napet trebuh, dosti lulanja, povrh vsega pa me ša tako močno brcain sicer ima nogice obrnjene proti rebram, tako da ko me brcne me resnično zelo zaboli.

sem 5 tednov pred porodom in se počutim kot kit. takoj bi šla rodit. glede na to, da prvo nosečnost nisem imela nobenih težav in sem prav pogrešala, ko sina ni bilo več v trebuhu, se sedaj počutim čisto drugače. vse me tišči, obračam se kot slon,itd a se tolažim s tem, da bom kmalu držala štručko v naročju. v ponedeljek imam uz in takrat zvem, koga sploh nosim

moja prva nosecnost...carska, do zadnjega sem bila kot pticek
eh...ta druga...ze od petega meseca imam take in drugacne probleme
sedaj sem 6 tednov pred rokom, kot kit in zavedam se da bo iz dneva v dan samo huje
ker nosim samo uspredaj sem kot da bi imela bojler, vsak ki me vidi se zgrozi,...no kot pravim, tako se tudi pocutim
upam damo da zadnji mesec cim hitreje mine

Počutim se super. Poniči grem lulati 1x. Sicer se malo težje obračam v postelji, ampak sploh ni problema. Tudi na sprehode še hodim, tudi po 1h na dan. Medenica in sramna kost pa me malo bilita samo zvečer, če sem se čez dan preveč naprezala. Upam, da bo tako do konca nosečnosti.

Mah, meni ni bilo posebne krize, ce izpustim to, da sem bila malo storasta in da me je matrala zgaga. Ponoci sem vstala samo 1x, ce je bilo treba, v postelji sem se komot obracala (naceloma sem se pa zbudila tako kot sem zaspala), letala sem okrog ko zmesana vse do konca, dol me ni nic kaj ekstra tiscalo (pac, sem vzela to kot del nosecnosti in je slo). Ne vem no, meni ni bilo tezko.


_____________________________

Vse kar smo, je posledica našega dosedanjega mišljenja (Buda)

Js se počutim obupno. Če bi mi kdo dal možnost, da grem jutr rodit in rodim zdravega otročka, bi šla takoj . Ne spim ponoči, ne morem podnevi, lulat hodim vsake 10 minut, trebuh mi boleče otrdeva, mali me šutira v vse organe, kamor je možno ... U glavnem komaj čakam, da bo finish (mislim pa da moj  tud, ker sm tečna ko )!

_____________________________

Točno na rok, 11. 5. 2008, smo postali družinica. Rodil se je sonček z imenom Žan.

Men ni nč hudga, zvečer grem bl pozno spat, zjutrej me mali zgodej dvigne, včasih mi še tud 1x ni treba vstat za WC, opoldan mal zadremam, sm karnaprej lačna, kar se kr lepo pozna na tehtnici. Počutim se kr dobr če odštejem da sm mal bl štorasta zarad trebuha, pa da mali včasih kr konkretno brcne.
Bi bla pa vesela ča bi blo vedno tako...