pozdravljene, malo razmišljam o včerajšnjem "meetingu" mamic, kjer smo se zbrale štiri mamice z otroci podobnih starost (od 1-3 let) in ugotovitev : Sem edina mama, ki nima pojma kaj bo njen otrok, ko odrase! Edina mama, ki nima otroka še nikamor vpisanega ( baletna pripravljalnica, glasbena igralnica, telovadba za najmlajše) Ne vem, kaj mu leži ( ja cefranje rož, pobiranje drobtinic..) Skratka sem se počutila . Razmišljam nekako tako, da je družba mame in očeta, skupno igranje, preživljanje časa najboljša "pripravljalnica", pa tudi si ne predstavljam, da bi ob 16. 30 prišla domov, spakirala malega, ga odpeljala na delavnico, 1 uro šla  (kam, na kavo ????), pa ga spet spokat v avto , pa domov....kdaj pa bi bila skupaj ? Ma ne vem, se mi zdi, da samo nekaj forsira -jo -mo otroke, pri treh morajo znati angleško, po drugi strani pa imajo še dudo.... Daj povejte mi vaše mnenje o napisanem? Kdaj je smiselno vključiti otroka v kakšno dejavnost? Tiste, ki jih peljete (kam) in kako sfolgate. Vidim, da sem spet zabluzila...

p.s Na primorskem se rojeva en krasen dan, pozdrav vsem A.

TUdi jaz ne vem, kaj bosta moja otroka, ko odrasteta, saj najbrž še sama ne vesta. Tako, da je razmišljanje o tem brezvezno. Kar se pa tiče aktivnosti, je pa tako: Mi smo našega pri 3 letih vpisali k telovadbi in to iz enega in edinega vzroka-pozimi se nimamo ravno vsak dan kam za dat, pa naj se otrok vsaj 1x tedensko za eno uro malo zdivja. Pri 4 letih smo ga vpisali tudi k nemščini(v vrtcu) in ugotovili, da se je naučil samo angleško (iz risank), tako, da letos ne hodi več k nemščini.

Vse ostalo delamo skupaj(smučanje, kopanje, sprehodi....). je pa res, da boš čez čas ugotovila, da je otroku to enostavno premalo-da se samo starši ukvarjajo z njim. Otrok rad dela določene stvari, ker jih delajo drugi otroci, njegovi prijateljčki. In tam ti ne bo nič pomagalo, pa če se razdaješ vsak dan zanj.

Sva pa mnenja( z možem), da najina otroka sigurno ne bosta imela cel teden zapolnjen z aktivnostmi, samo zato, da se lahko midva pohvaliva, kam najin otrok hodi. Otrok naj se pri tej starosti še vedno igra in nameni svoj prosti čas predvsem igri. Saj ko bo šel v šolo, bo tega časa vedno manj in ga ne bo mogel nikoli več nadoknaditi.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

mmmm...tud sanja se mi ne kaj bo ko bo velika.....ja halooo...saj to bo njena odločitev in ne moja....in za to ima še dovolj časa  (edina moja želja je, da bi znala plesat....seveda pa jo v to ne bom silila, če si to ne bo želela)


tudi sama pridem domov šele ob 16:30 in mi niti pod razno ne pade na pamet, da bi malo peljala k kakšni delavnici - te si ustvariva sami doma - sestavljava kocke, riševa, packava z vodenimi barvicami,.....

_____________________________

Opazujem te,kako mirno spiš,te pobožam in ti že stotič preštejem vse prstke...In šele,ko tvoja dlan leži v moji,opazim,kako zares majhna si.Tako si majhna-pomeniš pa mi ves svet.

tud jaz ne vem, kaj bosta moji dve pupi. edino tašča je "določila", da ta večja pa že ne bo šla študirat v ljubljano, saj bo v našem kraju takrat že ogromno fakultet ??? še dobro, da ne živimo skupaj
aprila bo ta večja stara 3 leta in z možem sva razmišljala, da bi jo drugo leto septembra vpisali na neke plesne urice, ker bi ona skoz rada plesala. tud vzgojiteljica pravi, da ko zasliši glasbo, kar prime kakšnega sovrtičkarja in ga žene plesat. telovadi pa ne rada, tako da telovadba odpade.

Še zase ne vem, če je to to, kar si želim, ne pa za otroka. In otroka bom vpisovala k tistim dejavnostim, katere bo on hotel, ne katere bova midva hotela. Če ne bo imel interesa za nič, ga nikamor ne bova silila.

Ja kako da ne veste kaj bodo vaši otroci ko bodo veliki???? To je treba splanirat še preden se otrok rodi. Mi smo dal Pajacku čist hokejsko ime, da bo ja nasledil Anžeta Kopitarja v NHL. Postavo ima že tako. Pajacki smo ji pa dal tako fajn smučarsko ime, da bo razturala na snegu.

HEC!

Pajacek je še premajhen, da bi sploh lahko ugotovila kaj ga zanima. Rad gleda rože (vrtnar?), je močan in velik fant (hokeist? ragbi?), rad se smeje in zabava vse okoli sebe (klovn?)

Pajacka rada poje in pleše (pevka? plesalka?), vse razšravfa (mehanik?), ima fotospomin (vohunka?), gleda francoske risanke (prevajalka?)

Trenutno sem v našem kraju zrihtala otroško telovadbo, ker drugače mi ne bi ratalo do 16.30 priti s Pajacko na telovadbo v KR (prej pa priti še iz LJ domov). In to je to. Saj še 3 leta nima. Na telovadbi ji je všeč.

Če bo interes ju bova vpisala na plesni tečaj, v kakšen šport, tečaj tujih jezikov.... a nekako se mi zdi, da je trenutno ena interesna dejavnost čisto dovolj. Tako komaj čaka petke in telovadbo, drugače pa bi bil njen dan prenasičen z dogodki in bi kmalu vse zasovražila. Še vedno jima je fino ko gremo na sprehod, na izlet, al pa ko se sam valamo po postli.

Pri tej starosti otrok seveda ne gre za to, da bi mame želele, da če npr. hodi otrok na plavanje, da bi bil plavalec, ali pa če hodi na balet, da bi punčka resnično postala balerina. Gre po moje bolj za vključevanje otroka v družbo, za osamosvajanje, za razbijanje včasih monotonih (za otroka) ali pa napornih (za starša) popoldnevov, hkrati pa se skozi različne dejavnosti da ugotoviti, kaj otroku "leži", kar pa tudi ni napačno. Otroci imajo veliko energije in nekaj je je tudi dobro usmeriti v kakšno stvar, kjer se lahko spotoma kaj novega nauči oziroma doživi.

No, ja, po mojem mnenju eni pač malce pretiravajo.

Ne glede na to, kaj bo želel postati, mu bom stala ob strani in ga spodbujala.

Mi ne obiskujemo nobenega tečaja - tisti čas, ki nam ostane od poklicnega dela, bi mi bil vržen vstran, če bi piškotka vozila po njegovih dejavnostih. Raje se skupaj igramo, ustvarjamo in se zabavamo - samo mi 3je.

Jah, ene mame pa so pač ambiciozne. Od moje znanke 7 mesecev mlajši sin šteje do 20, računa od 1 do 10 (plus in minus), moj pa pove komaj nekaj osnovnih besed . Se mi pa zdi, da je tisto ubogo dete kot mala papiga, ki ponavlja naučeno lekcijo.  Ampak, če se njim to zdi fancy, pa tudi prav.

Midva sva letos našo triletnico vpisala v plesno šolo - plesni vrtec.Je pa to 1× na teden po eno šolsko uro.Vpisala sva jo seveda izrecno na njeno željo in po predlogu vzgojiteljice,saj ima zelo velik smisel za ritem in gibanje.Je pa pri nas tako , da sem jaz doma ,otroka sta dopoldan v vrtcu.Ko pridem ob dveh po njiju nam ostane še veliko časa.Pa tudi ati pride iz službe najkasneje ob 15.30.
Če bo pa drugo leto želela poskusiti kaj drugega , pa ji bomo poskusili ustreči.
Torej pri nas si otrok izbere sam kakšno dejavnost bo obiskoval - če sploh kakšno.

Sploh si ne predstavljam kaj bo naš, ko bo velik, zato pa on ve: on bo smetar ali gasilec
Dodatne aktivnosti za svoje bodoče poklice ima kar doma: pridno pobira smeti in jih nosi v kanto, gasilske vaje imamo pa pri vsakem kopanju

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Od enega do tretjega leta... te so pa pohitele. Eh..pretiravajo...
Je pa res,da ko so otroci večji,po moje mame bolj vemo,kaj jim leži..saj jih najbolje poznamo.Samo pri teh letih no.... Enim se preveč mudi ...

nalin, to mi je ena povedala v stilu: SEVEDA (verjetno si je mislila trapa neumna) bo v odvetniškem poklicu, saj je že njegov oče in dedi....in , ko sem komentirala, da ne vemo , če mu bo ta študij dišal, če bo mogoče želel početi kaj drugega ( sem dala npr. živinozdravnik) mi je dobesedno odgovorila : Jaz že vem kaj je dobro za mojega otroka.....
Ma ne vem, so me čisto popljuvale...

adelaide kok bo ta tvoja prjatlca še razočarana v življenju ko bo njen otrok res živinozdravnik (no če bo mela srečo pa ne bo en luzerček). Al bo pa on čist zafrustriran ko bo šel na pravo pa ga tud pod razno ne bo veselilo.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

pajaca se kar strinjam s tabo (zafrust...niti napisat ne znam ) in Ja Nalin to mi je res največja želja, da bi bil srečen ....

Tudi jaz sem mnenja, da otrok rabi igro in da je smiselno, da čimveč časa preživi s starši, saj smo že tako ali tako po cele dneve odsotni in se malo vidimo.
Vključevanje v kakšno športno aktivnost se mi zdi vredu zadeva (s tem ne mislim enostranskih športov, ampak telovadbo, da se zdivjajo), predvsem zaradi gibanja na drugačne načine, kot če se sprehajamo.

In potem slepo nasedamo ljudem, ko pravijo, da so otroci v šoli preveč obremenjeni!?!?! Ja, le kdo jih obremenjuje? STARŠI!

Moje mnenje.

aja....Tudi midva ne delava planov, kaj bo, ko bo velika. O tem bo odločala sama, ko bo čas za to.

< Sporočilo je popravil Jessy -- 14.12.2006 20:51:43 >

Meni se pa zdi prav,da otroka nekam vpišeš, da si razvija fizične in psihične spoosbnosti. Jaz imam sicer 13-mesečnika pa se mi že zdaj joka, ko vidi da se s sprehoda vračava domov. Ja kaj pa hočemo, če je zunaj več ljudi, bolj zanimivo in oh in sploh bolje. Ne vem jaz nisem zapečkarica in seveda mu bom dala možnost, da si izbere kaj mu je všeč. In tisti trenutek, ko mu ne bo več všeč ga bomo tudi izpisali.

Men je super, ko zna otrok malce več, ker to otroku čisto nič ne škodi, saj se takrat ko je majhen lahko veliko nauči, kasneje je pa vse težje. In ko je majhen se teh stvari uči kar tako sproti. Tisto eno urico na teden bomo že zmogli. Pa še tisti čas lahko starši zase kaj dobrega naredimo.

Pa ne verjamem da se vsega lahko nauči med štirimi stenami in z mamo in očetom. Sej še midva vsega ne znava.

Pozam primer, oče in mama oba pravnika, seveda je morala tudi hčerka študirat pravo. Pol je pa mama nešla neke risbe na temo o samomoru, ji je v glavi nekaj kliknilo in so se hitro z njo pogovorili in je šla študirat tisto, kar jo je že od nekdaj veselilo.

Totalno butasto mi je to, da se mora nadaljevat "družinska tradicija poklicev".

Tudi meni se ne zdi nič narobe, če dve-, triletniki hodijo na plavanje, telovadbo, plesne urice, pravljične urice... Saj pri tako majhnih so verjetno povsod starši zraven in gre pač za še eno obliko preživljanja časa z otrokom, obenem pa mu damo možnost socializacije. No, naš je star dve leti, ne hodi v vrtec, hodimo pa na telovadbo in plavanje. Plavanje zato, ker v vodi neizmerno uživa, na telovadbo pa smo ga vpisali, ker ni v vrtcu in nima veliko drugih stikov z otroki in se jih kar malo boji. Na telovadbi pa je hočeš nočeš v stiku z vrstniki in verjamem, da mu bo zato naslednje leto, ko bo šel v vrtec, lažje. Poleg tega je zdaj že zelo zgodaj tema in ob pol petih, ko se začne telovadba, bi bili lahko samo doma ali pa v kakšnem nakupovalnem centru. Je pa že bolj zabavno tekati po telovadnici, plezati, skakati, oponašati živali... Nimajo pa te dejavnosti nobene zveze z ambicioznostjo. Niti slučajno ne hodi tja, ker bi želeli da splava pri dveh letih ali da postane vrhunski športnik.

Se pa tudi meni zdi mimo, da bi že zdaj planirala Rokovo življenje do penzije. Zaradi mene je lahko doktor znanosti ali pa konča samo osnovno šolo, samo da bo s sabo zadovoljen in srečen.

Adelaide, te tvoje kolegice pa se mi zdijo res malo mimo.

No, kako jaz gledam na te stvari - telovadba in to pri majhnih otrocih: če otrok ni v vrtcu, sem absolutno za, ker se vsaj tu sreča z drugimi otroki. Tudi sem za, če to pomeni skupno druženje otrok in staršev. Nikakor pa jaz ne bi otroka, ki je bil že cel dan v vrtcu potem še peljala na telovadboo in ga tam pustila, da bo še eno urco sam. Ko je otrok starejši, že izrazi sam željo, ampak taka starost, kot si jo navedla, pa se mi zdi res majhna.

_____________________________

20. 8. 2005 se je rodil naš Aljaž

Moja punčka je stara 1 leto. In nima nobenega hobija, nisem jo vpisala še na noben tečaj (razen na plavalnega pri 5 mesecih) in popoldneve preživlja z mano in z možem, se igra, ustvarja po svojih zmožnostih, rada gleda risanke, posluša pravljice, meče igračke, zlaga kocke, je veliko na zraku,...

Kaj sem hotela  tem povedati?
Predvsem to, da pustimo otrokom, da so otroci. Da svet spoznavajo skozi igro, branje pravljic, skozi lastne doživljaje in izkušnje.

Že tako so prikrajšani za eno leto otroštva, ker grejo v šolo s 6 leti. In zato pustimo njihovi domišljiji, da gre svojo pot. Da ustvarjajo in delajo stvari, ki jih imajo radi. Kajti danes je na žalost ogromno otrok, ki se ne znajo igrati, ki so premalo zunaj in ki premalo kvalitetnega časa preživijo s starši.

Zato je najboljša stvar, ki jo lahko podarimo otrokom, naš čas. In ljubezen.

_____________________________

Jaz v svetu, svet v meni živi!
Skoraj že spim, a svet je! Svet se ne zdi!
Slišim rimo, kako govori:
pred rojstvom te ni bilo,
po smrti te ne bo,
a zdajle si.