Mož jemlje že tri leta antidepresive ,vendar si že od nekdaj želiva otroka, vendar nihče mi ne ve povedat kakšna možnost  obstaja ,da je lahko z otrokom kaj narobe.
Ima mogoče kdo kakšen nasvet ,kam se lahko obrnem? Ginekologa sem že vprašala, pa je rekel, da ni za vsa zdravila prepričan da nimajo stranskih učinkov. Sem že zelo obupana  ker nevem kaj naj storiva.Ima kdo izkušnJe s tem?

Sem mal pobrskala v iskalniku po preteklih postih in se je ta številka za podobne probleme že nekaj krat pojavila: Dr. rudolf z gin. klinike v LJ: 014320024. On se ukvraja s  perinatalnim obdobjem in genetiko.

Upam, da ti bo v pomoč. mislim da je mala žirafa napisala to številko, lahko pa njo kontaktiraš na ZS, ali pa se ti bo celo sama javila.

Jaz sem se tudi podobno spraševala kot ti. Moj partner tudi jemlje antidepresive (od junija meseca). Že kar nekaj časa sva delala na tem, da bi zanosila, a ni ratalo. 1x izvenmaternična nosečnost, 2x sponatni splav (ampak pred začetkom jemanja antidepresivov).
Pozanimala sem se pri ene par farmacevtih, ki jih poznam (najini kolegi), pa pri ginekologu in so mi vsi rekla, da ni strahu za razvojne pomanjkljivosti pri otroku. Problem bi bil, če bi jaz jemala antidepresive.
No, zdaj sem v 4.mesecu nosečnosti in je vse ok. Mogoče je bila edina napaka to, da sva se mogoče malo prenaglila z delanjem otrok, ker partner ni bil  še povsem zdrav. Znano je, da v času depresije ni dobro delati velikih življenjskih odločitev. Na začetku je bilo zanj kar težavno, full se je bal kako bo s to nosečnostjo, da ne bo spet kaj narobe, kako bo on folgal ob tako zahtevni službi in vseh obveznostih, ki ti jih prinese družina. No, zdaj je veliko boljše, saj vidi, da nosečnost lepo napreduje in ni nikakršnih težav. Veliko sem se z njim pogovarjala in ga nisem preveč obremenjevala s tem. Saj veš, večina moških rabi kar nekaj časa, da dojame stvari.

Pa veselo na delo in nič se bat.

lp