Sem tridesetletna ženska z otrokom, dve leti se že dobivam s poročenim (42) moškim. Ja, vem, da se to naj ne bi počelo, amapk zapletla sva se, zdaj je kar je. Veliko sva skupaj, prespi pri meni, podaljšani vikendi, krajši dopusti. Veliko mi pomaga tudi finančno pri večjih izdatkih (mu denar ni problem, jaz pa nimam ravno bajne plače). Do mojega otroka je ljubeč in radodaren, mene "po rokah nosi", me ima rad. Ampak kljub vsemu temu, se ne morem odločit za korak dalje. Pred nekaj dnevi mi je namreč po nekem prepiru rekel, da se moram odločit kaj želim, on bi rad da zaživimo skupaj (midva, moj otrok in njegova dva otroka), bi se ločil. Jaz pa enostavno ne vem kaj naj. Imam ga rada, prijetno mi je z njim, sex je fantastičen, pogovarjava se lahko čisto odkrito o vsem, ampak ne ljubim ga, ni "tistega nekaj", ni tistega norega občutka, da je cel svet tvoj. Sem nerazumna? Pričakujem preveč? Naj se zadovoljim samo z "rada ga imam"?

Naj se odločim po srcu ali po pameti? Kaj, če je on moja zadnja možnost za družino, za še enega otroka, ki si ga želim? Saj vem, da se bom morala na koncu odločit sama, ampak mogoče mi boste dali tu kakšen dober nasvet za lažjo odločitev.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

mene pa zanima kako on ve da bo dobil polno skrbništvo nad otroki? a to misli bivšo ženo tok zje*at, da bo kar prepustila otroke njemu al kako?

veza mi je pa itak - kakor bi rekla Frodo, SF in do nje nikoli ne bi prišlo v mojem svetu.. wrong on so many levels..

Jaz mislim, da si se že odločila.
Preberi si svoj post, kot da je od druge uporabnice.

To nama uspeva tako, ker ima službo tako, da lahko reče, da gre kam in pa veliko prijateljev (takih ki jih žena ne pozna) ki ga kar naprej vabijo kam. Po mojem mnenju ona mora vedet, da je to laž, da ima drugo, ampak se je po mojem sprijaznila s tem. Vem, da pri meni s takimi izgovori ne bi prišel skoz, ampak jaz sem njeno čisto nasprotje. Sem glasna, se postavim zase, mu povem kar imam v mislih. Tudi za vse te moje pomisleke okoli naju ve, pa še kar vztraja.


Nikoli nisem pomislila, da mi njemu to pasalo, sedet na dveh stolih, mogoče na začetku ja. Sedaj pa je on tisti, ki bi rad kaj več, mislim on je to predlagal. Seveda se pa ne bo kar ločil in šel k meni, če vidi, da jaz kolebam. Tega me je tud strah in sem mu rekla, kaj če se on loči, midva zaživiva skupaj, potem pa gre čez eno leto vse v franže. Pa strah me je, kako bi me sprejela njegova otroka (sta zelo razvajena, kupi jima vse, nudi jima vse, veliko več si lahko privoščita v smislu obnašanja, kot jaz toleriram, pač tak občutek imam, ko mi razlaga o njuju), pa kako bi me sprejelo njegovo sorodstvo, prijatelji.

Ne da bi dobil polno skrbništvo, delila bi si ga. Ampak kolikor jaz poznam njega in njo (iz pogovorov) bi bila otroka pri njem, njo bi pa obiskovala. Sta zelo navezana na njega in on na njuju. Ne vem, ko je potrebno kupit oblačila, šolske potrebščine in podobno, gre on in to vse nakupi. Ko gresta na rojstni dan k prijateljčkom on kupi darila in podobno. Na sestanke v šolo hodi on, v glavnem, on se veliko več ukvarja z njima kot ona.

Poročen moški, ki bi se ločil samo pod pogojem, da takoj zaživi s tabo in v skupno gospodinjsko pripelje še dva svoja otroka.

Glede na to, da večino svojega prostega časa - dopusti in podaljšani vikendi, preživlja s tabo in ne z otrokoma, res ne vem, zakaj ju hoče potem odtegniti materi, ki je, kot je mogoče sklepati, njuna mama in oče.

Kot Ankico, tudi mene zanima, kako mu to vse sploh znese.

Če bi bila njegova žena, bi ga JAZ brcnila v rit in se ločila od njega.

Moški, ki se loči samo, če ima zagotovljeno naslednjo partnerico, ni zanesljiv. Je egoist, ki ga ne brigajo čustva drugih ljudi in če bo našel bolj slastno meso, kot si ti, bo podrl šotor in gremo dalje, z vso prtljago.

Moški, ki svoje otroke gleda kot lastnino, ni prav nič sanjski partner. Otroci so v glavnem prepuščeni materi, ker je toliko s tabo, jim je praktično tujec, on bi jih pa, zaradi svojega egoizma, prestavil v neko čisto drugo okolje, z neko neznano žensko, ki naj bi bila zdaj 'mama', z neznanim otrokom in še potencialnim polbratom ali polsestro.

Ali sploh kdo od vaju razmišlja, kakšen šok bi bil to za njegova otroka? Pa njuna mama, mar mislita, da bo kar križem rok stala in pustila, da se ji odvzame skrbništvo? Ali sploh razmišljata, da se s prihodom njunih otrok, ki bosta najverjetneje protestirala na svoj način, za vaju vse spremeni? Nič več romantike, razvajanja - njegova otroka bosta terjala svoje.

Meni se zdi ta situacija čisto za lase privlečena in dvomim v njeno resničnost.

V kolikor je resnična, pa bi na tvojem mestu raje tvegala, da te 'dobri striček' zapusti in z njim romantika ter velikodušna darila, kot pa da bi si nakopala boga in pol na glavo.

V kolikor je zgodba resnična, mu lahko preprosto rečeš, da nima nobenih pogojev, da bi dobil svoja otroka in da otroci pač ne morejo kar v glavah zamenjati mame, tako pač ne gre.

Sploh pa, mnogi moški sanjajo o takem aranžmaju - žena, ki skrbi za dom in mirno prenaša pogoste in dolgotrajne moževe odsotnosti, postrani pa sladkorček, ki je nadvse hvaležen, če se mu malo finančno pomaga. Kje je zdaj njegov problem?



_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

Anonomna se mi zdi da kar preveč idealiziraš partnerja,
. Podaljšani vikendi mislim da niso dovolj, da ga spoznaš do te mere, da veš kakšen je v resnici. Ti veš, da je super oće, ker to on pravi. Kakšen pa je ko se zadeve ne da urediti s kupovanjem vsega in svačeg?. Ukavarjanje z otroci-kdaj?
Po službi, ko je s prijatelji, s tabo?...
ne me narobe razumet, ampak jaz se izgubim ob branju....

_____________________________

Kdor govori za menoj, govori z mojo ritjo!!

I saw an angel become the devil
Still they look pretty good hand in hand
Well baby, I don't need any of them
Heaven nor hell
Volbeat!!

OK, sem prebrala tvojih nekaj odgovorov, ki si jih napisala, ko sem jaz klofala svojega.

Zanimivo se mi zdi, da meniš in to izključno na osnovi pogovorov z njim, da so otroci bolj navezani nanj, kot pa na mamo, ker se on z njima več ukvarja. Ampak on je s tabo na podaljšanih vikendih, pa na dopustih - a sta takrat njegova otroka zaprta v omari? A on jima vse kupi? Darila in igrače? In to je zdaj to? Kako veš, da ni kar sam sebe prepričal, da on bolj skrbi za otroka?

_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

Če je prevaral ženo stabo bo drugič tebe prevaral z drugo vse se vrača vse se plača

po moje si se ravno zato zapletla s poročenim moškim, ker si imela občutek, da si tu varna - da ti ne bo treba tvegat resne zveze - fajn se imata, ni pa treba reskirat, tako se počutiš bolj varno, ker se pač prvič ni izšlo čisto po tvojih načrtih in se bojiš poizkusit znova.
Lahko da ga res nimaš tako rada, lahko pa da te je samo strah in se ne upaš prepustit. Sama bi prej stavila na drugo, glede na to, da nisi napisala nobenega resnejšega problema, da je seks super, da se lahko pogovarjata, itd...

Kar se tiste omamne zaljubljenosti tiče, "da je cel svet tvoj", to ni ljubezen, to je zaljubljenost in nima prav dosti veze z ljubeznijo. Ta lahko pride iz zaljubljenosti (navadno v naši kulturi) ali iz "rad te mam", kar je pogosteje v velikem delu ostalega sveta, ki ni tako zaslepljen z zaljubljenostjo (da ne bo nesporazuma: zaljubljenost je fajn, samo ni pa to temelj oz. predpogoj za resno vezo). Če pa manjka kaj drugega kot samo zaljubljenost, potem pa seveda ni tako enostavno.

Se pa strinjam, da verjetno nimaš čisto prave slike, kar se njegove družine tiče, kar je normalno, saj poslušaš samo njegovo stran. In tudi sama mislim, da bo vse precej drugače, če se res odločite živet skupaj.

Vijoličarka, glede na to, ad on pritiska, da bi zaživeli skup, mu mogoče ne paše več sedet na dveh stolih, morda je utrujen od laganja, morda si želi ven iz zakona, pa nima jajc tega naredit brez motivacije (nova ženska, ki ga čaka).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Meni nekdo, ki že toliko časa sedi na dveh stolčkih, ne deluje vreden zaupanja. V primeru, da bi se ločil in bi skupaj zaživela, bi se jaz ob službenih odsotnostih kaj hitro spraševala ali so resnične ali pa spet sedi na dveh stolčkih. In to, da se bo ločil le, če bosta vidva zaživela skupaj, kaže na to, da mu je bolj pomembno, da z nekom je, kot pa s kom je.

Druge so ti tudi že napisale, da imaš sliko o njem kot super očetu, ker ti je on tako naslikal. Verjetno bi bila slika njegove žene precej drugačna. Ker ukvarjati se z otroki je vse kaj drugega kot kupiti vse kar rabijo ali celo vse kar si želijo. Treba je seveda kupit kar rabijo, a otroci se veliko bolj navežejo na tistega, ki se z njimi aktivno ukvarja, za to pa je potreben čas. In tega še tisti, ki ob službah nimamo drugih dejavnosti in obveznosti, nimamo vedno dovolj. Glede na to, da ima on tako službo, da je nekajdnevna odsotnost normalna, nato pa na to doda tudi odsotnosti s tabo, ima bore malo časa za svoje otroke.

glede na to kako malo je doma, zelo dvomim, da je on tisti ki se primarno ukvarja z otroki.

Itak si z njim v prvi vrsti iz praktičnih razlogov....zato, da nisi sama in zato, da ti nekdo materialno pomaga....

do zdaj, ko ni bilo nič resnega, ti je to ustrezalo, da sta se priložnostno videvala, da te je obsipal z darili, pomagal drugače finančno....zdaj pa, ko bi on pa kaj več, pa te je zgrabila panika....kaj pa če boš čez čas srečala nekoga, ob katerem boš dobila občutek, da je cel svet tvoj, ti pa boš zavezana s človekom, ki ga ljubiš, ker ti daje po tvoje družbeno in finančno varnost.....to je pač cena tistega razmerja, ko si pač s človekom zgolj zato, ker misliš, da ti biološka ura bije.....

Sama se moraš odločiti.....ali čakati na nekoga, ki ti bo povzročil v trebuhu metuljčke, ali pa se odločiti za finančno varno razmerje, brez ljubezni.....

se popolnoma strinjam!

Meni se zdi, da ste malo preveč ''napadle'' tega človeka. Saj ni samo on tisti, ki je sedel na dveh stolih. Za to situacijo sta se oba odločila. Obema je očitno ustrezalo takšno življenje. Tako njemu, kot tudi njej. Verjetno mu je res na začetku zelo ustrezalo sedet na dveh stolih, vendar očitno je prišel do tega, da bi to spremenil in zaživel na novo. Ne rečem, da tega ni za obsojat vendar je treba včasih tudi poskušat razumet, da niso vsi ljudje enaki. Eni se sprememb bojijo, drugi bi se ločili še preden bi se sploh spustili v drugo razmerje,  nismo vsi popolni.. Tudi, če nočemo nekoga prizadet se nam lahko zgodi, da se ''znajdemo'' na dveh stolih.

Jaz mislim, da ga enostavno nimaš dovolj rada, drugače o tem sploh ne bi razmišljala.

Lahko pa se preselita skupaj in narediš uslugo njegovi ženi, da bo vsaj ona lahko zaživela naprej. Vaju je itak preveč strah.

_____________________________

Nekaj ga pa še vedno vleče k ženi... Drugače, če se nimata več rada, oz. ne vidi več prihodnosti z njo, bi bil že ločen. Pa vendar ne gre to kar tako lahko...
Njegovih otrik sploh še ne poznaš in ne veš kako boste sploh funkcionirali kot družina,... jih ni malo, ko zaradi otok gre vse skupaj v maloro... pa povrh vsega sta baje ša zelo razvajena...
Kaj pa njuni očitki in pomisleki na novo očetovo vezo? Kaj če te ne sprejmeta?
Joj še marsičesa ne veš...

Meni je ravno do Kosova, če tip sedi na dveh stolih in če mu ona pri tem pomaga.

Ni glavni problem, da je on zdaj našel žensko, s katero bi raje bil (če pa ona ne bo zato, bo ostal s svojo ženo - 'bolje išta, nego ništa').

Glavni problem je, da bi si zdaj rad naslikal sliko svojega idelanega življenja tako, kot da mati njunih otrok sploh ne obstaja oziroma jo potiska na obrobje, kot nekaj nepomembnega.

Glede na čas, ki ga preživi z našo prvo anonimno, pa domnevam, da mora vseeno tudi za službo kaj narediti, resno dvomim, da je on tisti, ki se največ ukvarja z otroci. Rada verjamem, da ga otroci obožujejo, ko je pa z atijem vse tisto 'taluštno', mami pa najbrž teži, da se je treba umiti in podobno. Pa tudi, če ne.

Itak se meni vse skupaj zdi neresnično. Vprašanje zaradi provokacije. S pričakovanjem, da se bo na veliko obsojalo sedenje na dveh stolih, kar se v bistvu sploh ne.

Osebno obsojam, če je zgodba resnična, popolno neobčutljivost glede dobrobiti otrok.


_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

Tele teme zadnje čase so pa res bolj takšne kot bi si jih en izmislil...pa vseeno...ker je vse mogoče in takšna štorija v reali niti ni tako redka....je mogoče tudi tale zadeva resnična...
Treba si je biti nekaj na jasnem...ti si ljubica v pravem pomenu besede in boš najverjetneje to tudi ostala ...če ne temu sedanjemu, pa komu prihodnjemu...To pravim zato, ker ti je v vajinem odnosu pač všeč ravno tisto kar lahko in kar v resnici večina ljubimcev nudi ljubici in obratno...Tu govorim o občasnih ukradenih trenutkih, o finančnih dobrinah, o par urni pozornosti, nežnosti, plačanih dopustih, vikendih,...poleg vsega pa očitno izpolnjuješ en bistven pogoj...slepo verjameš svojemu ljubimcu, da te ima neskončno rad, da si naj, da je on še bolj naj...da je njegova žena pač poden...ker vsi pa res ne morejo biti naj...Veš ljubica je biti po svoje super...po moje bi bila vsaka od časa do časa, ko imaš polno r.it vsakodnevnih gospodinjskih opravkov (ki vključujejo tudi pranje umazanega perila dragega, pa vsakodnevno kuhanje zanj, ki je po možnosti še izbirčen,...) pa enakopravnega plačevanja izdatkov, ki so velikokrat večji od prihodkov in se ti o zastonj dopustu lahko le sanja, pa o vsakodnevnih tegobah in težavah povezanimi z otroki, ....ooo, biti ljubica zna biti res fino...pa v bistvu niti ne težko...prav vsaka, ki kolikor toliko izgleda bi bila lahko....se ne bi bilo treba prav veliko pretegniti...v bistvu je to vloga za ne preveč brihtne in ne preveč delavne...Hja žena, ...to,pa ne more biti vsaka...
Žena je tista, ki se lahko kljub temu, da je izmozgana od vsakodnevnih opravil,.... prepotena, skuštrana in pomečkana od valanja po tleh z otroki....smrdeča po kuhinji, ko pripravlja večerjo za družino....ponosno pogleda v ogledalo in ve da zaradi nje na drugem koncu mesta ne trpijo neki otroci, ker se njihov očka namesto z njimi igra in posveča njej...
Hja...žena pa pač ne more biti vsaka...kajti v ženi je skrito toliko enih vlog, tudi en konec ljubice mora biti zraven...igrati vse vloge je včasih od hudiča naporno...zato ti svetujem, da si še naprej to kar si...po moje ostalim vlogam ne boš kos...
Sori za pikrost...toda življenje ni potica...kar bodo otroci tvojega ljubimca najverjetneje spoznali ravno zaradi takšnih kot si ti in seveda njihov v iber skrben očka...

< Sporočilo je popravil pelin -- 10.10.2012 18:26:33 >

Odločaš se vedno po pameti, srce samo poslušaš.

Ti ga že dolgo ne. Pametno si vzela, kar ti je prijalo in bilo praktično. Zelo razumna - ampak samo ti. Prave odločitve v tvoji situaciji ni, ker je ne more biti.

pelin, napisano the best.
tudi sama sem se že spraševala, kaki poden od podna je ta njegova žena in pa, kako jima uspe biti skupaj cele noči in celo vikende, žena pa doma nesposobna?

če čutiš, da je to moški, s katerim sta se ujela na vseh področjih in si želita preživeti skupaj še nadaljnjih 30 let, potem je to to. če te obhajajo kakršnikoli dvomi, in kot kaže te, če ne ne bi zastavila nam vprašanja, biti ali ne biti z njim, potem se imejta še naprej fino, vsak na svojem naslovu, in dokler traja traja...

ne vem kaj je kle tolk za filozofirat?

Ne vem kaj bi rekla. Nič nisi prida ti, nič ni prida on in nič ni prida njegova žena. Kot prvo - kakšna žena je to da je tako glupa da naseda njegovim izgovorom? Kot drugo - je mogoče on tako glup, da je ženi vseeno kje se potika? Kot tretje pa - ne vem kaj rineš v tako razmerje, radiraš družino, če moškega sploh ne ljubiš? Izkoriščevalka si in nič drugega. Aja - poleg tega pa - kje pa je oče tvojega otroka? Ja je res tako kot pravijo - enaki ptiči skupaj letijo.