Se je katera v tem nizu čakanj, preiskav, čakaj, preiskav...vprašajčkov, clear blue testov, nervozic, razočaranj in še česa začela počutit brez volje, ji je bilo na nek način vseeno za vse? Opažam, da sem sama pri sebi začela destuktivno razmišljat, češ, očitno nisem za otroke, iščem miljon razlogov zakaj mi tko tudi prav...danes sem mojemu dragemu "zatežila" da itak ne bom imela otrok, kaj pa vem, pred letom in pol je bila želja velika ko koš od dedka mraza, tudi z otročki so mi rekli, da znam lepo, da se vedno uštekamo...zadnje čase pa...ali sem sama sebe prepričala, da očitno nisem, da nikoli ne bom...se kar zapiram vase....vem da ni najlepše tako razmišlajt...ma si ne morem pomagat...

Seveda boš, misli pozitivno pa bo boš vidla.

metuLJchy  seveda tudi meni so se prikradli dnevi in celo tedni takega negativnega razmišljanja in so še vedno prisotni...včasih je kak dan ko se preprosto nemorem upreti solzam...in takrat si pustim tak dan....
Ne zapiraj se vase, bodi kar si z lepimi sončnimi dnevi in temnimi oblaki in verjemi da ti bo sreča dana tudi tebi, tako kot vsem nam ki se dan za dnem ubadamo z testi takimi in drugačnimi....

Srečno draga metuLJchy

Mislim, da je nemogoče, da se katera od nas ne bi počutila kdaj tako.Saj smo ljudje.Včasih je res težko, ampak po vsakem dežju posije sonce.Prej al slej bo tudi za vaju posijalo, boš videla.In če se ti joče, zjoči se, ker to pomaga, kar pogumno naprej.
Pa veliko sreče za !

hvala punce! Včasih vas je pravi balzam za dušo prebrat!! Sončka vsem!