najprej lep dan vsem skupaj!
imela bi eno vprašanje oz. želim slišati še kakšno mnenje. no, gre pa tkole.............. sem poročena, moj mož ima tudi sestro, ki že ima otročka. mi nimamo stikov, saj ni interesa z njune strani. v kratkem bo otroček praznoval 1 . rojstni dan. in tu nastane štrajt - kupiti darilo ali ne? daleč od tega, da jaz ne bi hotla oz. pustila, ampak zdi se mi neumno in hinavsko, da bi sedaj letela na roj. dan, videli se pa nismo že cca. 7 mesecev, sploh ne veva kakšen je fantek, nič. on naju ne pozna in se mi zdi bzrezveze iti na obisk. nočem zato, ker jaz nisem hinavka in če pač zdej nismo mel stikov, zakaj morva pa glih na roj. dan pridit? seveda draga taščica priliva olje na ogenj. kako ravnati v takšnem primeru?
po eni starni si želim, da bi šla na obisk, saj bi malega rada videla, mi je pa butast zaradi niju dveh. moj mož pa samo govori - ja, se spodobi, smo žlahta.
hmmmmmmmm.......zame ja takšna žlahta raztrgana plahta.

Ja jaz bi šla in mu nesla darilo-sicer ne prav na roj. dan, ko bo tam miljon folka, ampak tako kr enkrat! pomoje se spodobi!

Imela sem podobne težave.
V moževo družino so me vabili samo kadar je kdo praznoval.Drugače sem lahko stokrat bila blizu njihove hiše, pa komaj, da so me pozdravili, kaj šele, da bi me slučajno povabili v hišo.Celo otroke so napumpali, tako, da me niti ne pozdravijo, ko pa praznujejo me pa vabijo
Temu sem naredila konec.V obraz sem jim povedala, da ne hodim na rojstne dneve, ker se mi zdi neumno, da te celo leto ne opazijo, potem te pa vabijo na RD.
Mož naj gre, če želi, sama pa ne grem več.Edino njegovim staršem grem voščit.

Kupila bi darilo in ga poslala na dom,pol pa boš vidla če se bojo zahvalili in izrazili željo po obiskovanju.Če bi mene še naprej ignorirali se ne bi več trudila.Ko bo otroček večji in ko bosta mela vidva kazga škratka boste pa že videli kam voda teče.

Ja, bi šla in nesla darilo. Pa saj ima otroček 1. rojstni dan. Pa kaj potem če se 7 mesecev niste videli? Jaz se tudi z mojim bratom ne videvam ravno pogosto, ampak mi še na misel ne pride, da ne bi šla na rojstni dan mojega nečaka.
Saj zato pa so posebne priložnosti, ko se lahko po dolgem času vidimo.

Če bi me sestra osebno povabila bi šla in nesla darilo.

Naslikaj se tam v polnem sijaju, malemu prinesi res lepo darilo - saj ni nič kriv, če ima take starše. Naj te vsi vidijo, da si prišla. Mogoče se boš počutila malo neumno, ampak kako se bojo počutili šele oni in tašča, ko ne bojo imeli ničesar za kritizirat. Če te ne bo, boš samo prilila vodo na njihov mlin, pa bojo lahko še drugim rekli, kakšna si, da ne prideš.
Včasih je pa treba bit malo hinavc.

Sam morš bit taka oseba da se kr nalimaš na vrata brez povabila.Zakaj se vsiljevati če nisi dobrodošel??       A da svoj ego dvigneš in staršema "uničiš" njihov dan?

Ja, to se je dobro vprašat, čigav dan je - otrokov ali od staršev.

To se tudi jaz pri sebi sprašujem na vsak rojstni dan mojih nečakov in nečakinj.S sestrami praktično nimam stikov, nečakov ne vidim nikoli in tudi ne vem čisto, ali je prav, ker jim ne kupujem daril, ali bi jim morala.Ker, tudi meni moje tete naprimer, ki me ne videvajo, ne kupujejo daril.Če nimamo stikov se mi to ne zdi smiselno.Niti ne poznam njihovih želja, saj jih praktično ne poznam več torej niti ne vem, kaj bi si želeli za rojstni dan.Ne živimo pa tako daleč narazen, da ne bi mogli priti na obisk, naprimer.Lahko bi poklicali po telefonu, če bi si želeli stikov, pa si jih ne.Torej v čem je smisel, da kupujem karkoli za njih.Kvečjemu bi se mi to zdelo kot vsiljevanje ali prilizovanje.Lansko leto sem enemu nečaku za rojstni dan poslala denar, po pošti priporočeno, pa živi od mene ene 2 km.Se mi že trapasto zdi.


_____________________________

Vprašaj se, ali te bo to kar počneš danes,kaj bolj približalo tistemu,kar bi želel biti jutri!

Jaz sem nečakinji od mojega za 1. rojstni dan kupila darilo, pa čeprav nismo bili nekako v najboljših odnosih. V enem letu so se odnosi še bolj ohladili, ampak sem ji za 2.RD ponovno kupila darilo in ji ga dala, ko je bila na obisku pri tastu in tašči. Potem pa naprej nisem več kupovala, ker sem ugotovila, da je po njihovem mnenju vse kar kupimo zanič, pa ne dobro za njih (za 1.RD sem ji kupila trikolesnik, ker ga še ni imela, za 2. RD sem kupila tisto tablo riši briši- meni so se zdela darila primerna in uporabna). Odnosi so pa itak na 0, pa še onadva sta šla narazen, tako da nečakinjo vidim ~2x na leto. 

Če te ne povabijo, itak ne moreš iti kar tja. Vsaj meni ne bi padlo na pamet, če bi bili v slabih osnosih, kaj takega naresti.
Če bi pa rada nesoglasja zgladila oziroma kdaj pa kdaj vidla otroka, pa pošlji darilo in čestitko po pošti. V znak premirja. Edino če ne bi potem oni to tako vzeli, kot da jih pa zdaj zafrkavaš, ker te niso povabili ... Eni pa res znajo komplicirat, a ne? Škoda.

Aja, sja res, sem zdaj videla od Spark odgovor, darilo s čestitko lahko tudi pri starih starših pustiš, če imajo stike.

Jaz bi šla samo v primeru, da bi me povabili.

Mi smo mel podoben problem. Fantov brat je en čuden falot. Pač nam je prinesel za rojstvo otroka najmanjšega medvedka ki ga je lahko kupil. Mojmu je šlo dobesedno na jok. Potem se je njemu rodil sin in moj je rekel to je moj nečak in nesel mu bom lepo darilo. Pa smo mu nesl darilo kot se spodobi. Ko so povabili na krst smo spet nesli darilo kot se za strica spodobi. No potem ga je očitno njegova brcnla v rit in od takrat dobivata tudi našadva primerno darilo.

Je pa fora ena, da so otroci blazno navezani en na drugega in da sva pri tem vztrajala le zaradi njih. Na srečo ga je tudi njega tolko srečala pamet, da se je začel prb normalno obnašat.

Kaj vem kaj bi na tvojem mestu naredila. Verjetno bi pustila možu da se odloči po svoje. Končno gre za njegovega nečaka in če mu on želi nesti darilo bi mu kupila lepo darilo in ga nesla. Mislim da ti tu praktično nimaš besede, kot je tudi jaz nisem imela. Kot se je moj odločil se je. Ti pa pusti svojemu naj se odloči kot se želi. Tašča pa naj ne vpliva na njegovo odločitev.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Po tvojem postu sklepam, da nisi povabljena na rojstni dan. V tem primeru jaz ne bi kar uletela na praznovanje, pač pa bi kak dan prej ali kasneje odnesla darilo. Otrok ni nič kriv. Saj to ne pomeni, da moraš njegovima staršema pasti v objem. Ali pa darilo pošlji po pošti, vendar v tem primeru pač ne boš videla otroka, ki bi ga, kot pišeš, rada videla.

Poslala bi čestitko in zraven priložila kakšen bon za Baby center, ali pa bi kupila primerno darilce in se osebno oglasila. Otroci niso nič krivi.

Sama imam polsestro, s katero pa nimava nobenih odnosov, oz. me ona sploh ne pozna, sedaj ima dva majhna otročka, tako bi ju rada videla, pa z njo rekla kakšno besedo... Ni mi vseeno in me boli...Pa nekako ne upam narediti prvega koraka...No, ampak to je že druga zgodba...

V glavnem, jaz bi se na rojstni dan nečaka sigurno spomnila, če ne drugače s čestitko in drobno pozornostjo.

Aja, pa jaz npr. ne bi uletela ravno na rojstnodnevno zabavo, bi prišla enkrat na kavico, da bi imela tudi nečaka priložnost malo bližje in predvsem v miru spoznat. Že zaradi otrok je vredno, da se vaši odnosi izboljšajo.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

glej, brez zamere, ampak je tud vajin odnos čuden. a sta sploh šla gledat svojega nečaka ko se je rodil? al sta pričakovala vabilo

čist možno je, da da tast in tašča delata  štrikarijo in ker vsi skupaj nasedate nimate stikov. a ste si dali sploh kdaj možnost...mogoče pa bi se lepo razumeli. otrok velikokrat spremeni odnose v družini na boljše.

rebeca se v celoti strinjam s tabo.

hvala vam za nasvete, a sem trenutno še bolj zmedena.
res je, otrok ni nič kriv. vendar, otrok naju tudi pozna ne. star je 1 leto, malo se že verjetno zaveda kdo je poznan kdo ne, in da zdej prideva midva kot popolna tujca?????????????? vabila še nisva dobila (in tudi ne vem, če ga bova), vendar sem želela slišati kakšen nasvet, kako in kaj.
mogoče je pa res najboljš, da kupiva darilo in ga pustiva pr tašči, pa bo.