Pri naši mali je težava v tem, da noče biti niti pet minut sama. Noče biti v ležalniku, ne v posteljici, samo na rokah. Stara je pet tednov in kljub člankom, ki trdijo, da tako malega otroka ne moreš razvaditi, se mi vseeno zdi, da se je navadila, da jo nosimo, ji je fino in seveda zdaj ne pristaja na nič manj udobnega. Zjutraj si komaj zobe umijem, pa že alarm, dam jo v ležalnik, da me gleda, se pogovarjam z njo, ne pomaga nič, tudi dudo zavrača, le ziza je zakon.
Isto je seveda z uspavanjem. Samo na rokah in to je to. Vedno sem bila mnenja, da če otroček joka, nekaj rabi, pa čeprav samo toplino, in je nisem nikoli puščala, da bi jokala, zdaj pa enostavno ne zmorem več.
Kaj naj naredim?

5 tednov, ne boš je razvadila, ne boj se. Res je, da rabi toplino mamice in njeno pozornost. Moja je tudi veliko na joški visela. Verjemi, da tako hitro zrastejo in se odklopijo, da boš to še zelo pogrešala.
Če si utrujena od vsega tega, se vsake toliko sprosti, pa naj kdo drug počuva otroka.

Ne smeš verjet vsemu, kar piše, ker članki in knjige zajemajo širšo publikacijo, iz katere izvlečejo neko srednjo pot, tvoj otrok pa je en sam - in individum zase.
Razvadiš lahko že komaj rojenega otroka. Pišeš, da jo nosite - torej ste jo vsi več ali manj nosili, ne samo ti. In vsem povej, da otroka lahko nosijo in cartajo (seveda, kako pa se lahko upreš takemu majhnemu škratu, da ga ne bi pestoval), ampak le dokler je buden in po novem še to skrčite na minimum. Naj leži v ležalniku ali na kavču medtem, ko se z njim igrate,... Jaz sem svoje dojila tako, da so ležali, jaz pa zraven (ne sede in v naročju).


_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

To pa res zna biti zelo naporno, moja 3 tedne stara pupika se hvala bogu ne pritožuje nad stolčkom ali da sama leži, razen če jo napenja, potem pride v poštev le pokončno nošenje na rokah in nič druga. Je pa res da ni navdušena nad svojo postlco, tako da večinoma spi med nama, čez dan pa stolček ali vozek. Probaj postopoma tako, da si čisto zraven nje, ko jo daš dol, da čuti da si poleg in da te vonja pa fajn jo obloži s pleničkami, da se počuti bolj varno, potem pa boš vidla, če se bo začela počasi privajat, pa jo pusti vedno bolj "samo", tako da si v istem prostoru in da te po potrebi čuje, da ni sama. Dolgo ne vem, če boš zdržala tako, pa če je ne boš nehala odvajat tega bo le še slabše. Tako da ti želim polno sreče in uspeha!  

Jaz ti lahko povem mojo izkušnjo. Moj  je 1. leto svojega življenja neprestano jokal, pozornosti mu ni bilo nikoli dovolj. Okolica me je bombardirala z raznimi nasveti, ki mi niso prav nič koristili, ampak kvečjemu zelo škodili, saj sem bila zmedena in zgubljena. Namesto, da bi se umirila in prisluhnila svojemu materinskemu instinktu, sem se spraševala o mojem pravem ravnanju z dojenčkom.
Svetujem ti, da predvsem sprejmeš otroka takega kot je, prisluhni sebi, dajaj otroku kar rabi in mirno si umij zobe, četudi malo joče, brez slabe vesti in predvsem z mirnimi živci (vem da je težko). Od okolice si vzami le konkretno pomoč, npr. da se ukvarjajo z otrokom, da si lahko ti vzameš čas zase, medtem ko razna pametovanja raje presliši.
V kolikor mi bo dano, da bom še enkrat mama, se bom še bolj posvetila svojemu otroku in ne bom nasedala na mnenja o razvajanju dojenčka. Jaz sem bila stalno razdvojena med tem, da ga ne razvajam preveč in med tem da ga puščam jokati, medtem ko me potrebuje. Nekateri otroci so pač bolj zahtevni in moj spada med slednje, kar velja za sosedovga Janeza ni nujno dobro za mojega otroka.

lp in srečno

se podpišem

Enako.

Smigli 

Tako majhnega otroka ne moreš razvadit, to je samo bebica, ki potrebuje mamino pozornost...Nekateri več, drugi manj. Lepo se cartajta


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Tudi meni so bili dani nasveti, pusti jo, naj se joka, pust jo naj bo sama. To sem naredila samo enkrat in nikoli več. Sedaj je stara pet mesecev, pa se noče mojat, kar odrine me stran in gre raziskovat po svoje. Božaj jo, crklajta se, ne boš je razvadila, jaz sem jo tudi nesla s sabo v wc, ša danes jo pa se pogovarjava, ti se še ne moreš, ker je pet tednov premala starost. Ma ti povem midve sva obe ležali ali pa sedeli na kavču in se dojili, no ona se je bolj crklala, jaz pa sem gledala tv. Pokrite sva bili z deko da nama je bilo toplo in bilo je zakon. Potem pa ko je zaspala pa sem se počasi odmaknila in šla  sem se mal uredit. Men je tko hudo k jo hočem k seb stisnt on pa bi mečkala časopis k tko dobr šumi....................... Mož mi je skoz govoril scrklana bo scrklana bo, a glej ga zlomka, zdej ga tko uščipne k noče bit več pri njem, pa jo je teba dat h igračam.  Zdej pa ima scrklana bo....
Vem da te jezi ker ti vzame veliko časa, bodi njena, tudi ti si zanjo edina, samo tebe ima, in ona dobro ve da imaš ti zanjo nekaj toplega in dobrega in sladkega. Bodita najboljši prijateljici, te trenutki tako hitro minejo.

točno to. eni so taki, eni ne. tvoja se pač malo bolj rada crklja. in vedi da se stvari tako hitro spreminjajo, da bogve, če bo naslednji mesec še tako nič se sekirat

Bravo lotty, tudi moja rabi pozornosti 24 ur, pa vsi govorijo, da je rascartana. Meni je vseeno kaj drugi govorijo, jaz uživam poleg nje, seveda pa tudi pride dan ko ne morem takoj vstati iz postelje, ker me izda križ........pa kaj.........samo eno leto proti celemu življenju  uživaj

Punce, naj-naj-najlepša hvala . Ste me tako zelo pomirile. Saj je ne morem pustiti jokati, ni šans. Ona je res naša princeska in če jo bo treba nositi, da bo zadovoljna, bog pomagaj, jo bomo pač nosili.  Je pa res, da se mi včasih že meša od tega. Mogoče sem zdaj tako razumevajoča, ker je tri ure spala in je bil mir.

lotty, zelo lepo si povedala, so mi šle kar solze, ko sem brala tvoj post

Točno taka je bila tudi moja . Prve dni po prihodu iz porodnišnice so me ravno tako bombardirali s tem, da jo moram pustit, da se sama umiri ipd. in mi je žal za vsako minuto, ko se je jokala in se žrem, kako da nisem takoj prisluhnila svojemu instinktu. Potem sem jo res nonstop nosila, kar je sicer zelo naporno, ker nimaš ene minute frej, ampak jaz sem bila pomirjena. Aja pa čudež za nas je bila duda Nanno od MaM. Nobene druge ni hotela, to pa je sprejela in se je z njo kar nekajkrat potolažila. Tako da, če nimaš nič proti dudam, to zelo priporočam.

Jaz sem trpela, dokler sem poslušala razne nasvete - poleg tega se pa  ni sama umirila, tudi, če sem jo pustila, ampak je jokala ful in bila vedno bolj znervirana in je potem sploh več nisem mogla potolažit.

Če bo meni še kdaj dano imeti , bom 100% kupila sling ali nekaj takega. Če bo seveda otroček tak, da se bo želel nosit.

Jaz ti svetuijem, da je ne puščaš jokat, tudi če je včasih že res težko...

ja, zvezdica 05, kupi si sling ali pa tole - tega lahko daš v horizontalno lego, torej je tudi za novorojence (poglej si slike - in še na boku lahko nosiš)  

seveda, tako majhnega otroka ne moreš razvaditi. Ti si ga NAVADILA; da je skoz na rokah. Otrok se na bližino navadi že v porodnišnici, ko mamice (sploh tiste, ki to postanejo prvič), otroka podojijo, ga še malo pustijo pri sebi v postelji, da ga gledajo, se cartajo z njim, ljubkujejo, namesto, da bi ga dale potem spat v posteljo.

Saj ne pravim, da je to kaj narobe. Narobe je takrat, ko ga navadite na to v tolikšni meri, kot ti pišeš, da se ne smeš premakniti niti 5 metrov vstran, ker se takrat tvoje dete že počuti "ogroženega", ne čuti bližine in se joka in narobe je takrat, ko tebi to presede oz. ti predstavlja dodaten napor in obremenitev.

Vse pišete, da je normalno to. Zame to ni normalno. Oziroma je bilo, ko sem 1. rodila in dokler si nisem pri 2. porodu zaklela, da te napake ne naredim več. Tudi moj prvorojenec je bil tak, da se nisem smela premakniti meter vstran, se je že drl kot zverinica. Še zdaj pri 2,5 letih je tako.

Torej, če si že odprla temo, ti je to obremenitev. Torej naredi nekaj, da ne bo jokal takoj, ko zmakneš pete. Kako? Počasi. Tako kot si ga počasi navadila na svojo bližino, ga počasi odvajaj. Ne gre takoj. Ne rabiš ga puščati, da se joka tako, da bi bil brez sape. Ziher ga pa lahko pustiš toliko, da v miru opraviš potrebo. V življenju se bo moral še marsičemu navaditi.

Eno so trenutki cartanja, igranja, ki morajo biti, drugo pa stalna prisotnost mamice.

Čez 2 meseca boš spraševala, kaj narediti, da ga niti mož ne more počuvati, če tebe ni in da se vedno bolj joka.

Dojenčke navadimo in ne razvadimo. Pa starši smo zato, da jih pripravimo na svet in ne da jih razvajamo. Za to so babice  

_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

Tole si odlično napisala  

Pri nas smo enako napako naredili pri kar dveh otrocih, pri tretjem pa smo zastavili drugače in mu prav nič ne manjka

Ah,prosim lepo,to je čisto normalno!!!
ga ne boš nič navadila niti razvadila!!!
cartaj otroka,vse mine in to tudi.Z jokam otrok sporoča,da ga je strah,ga zebe,boli,hoče toplino svoje mamice.
kaj mislite kako je otroku,ki je bil 9 mesecev v maminem trebuhu Ni nil lačen,ni ga zeblo,ni ga nič bolelo,zdaj pa naj ga kar pusti in da ga je razvadila.Haloo
Iz prve roke ti lahko povem da vse bo tako minilo,da se boš še spraševala kje so te trenutki,čerpav se ti zdaj zdi težko

Lunca, ne, pa ni normalno, če mami ne more v miru se niti posrat. Če bo mamica spočita, bo tudi bolj umirjena pristopila k dojenčku oz. se lahko več posvetila njemu, kot če se bo dete skoz drlo, ona bo samo letala gor in dol, ko bo spal pa cunjo po stanovanju ali pa sedela in se ne bo upala premakniti, da ga slučajno ne zbudi. S prijateljicami s podočnjaki sedela na kavi in živčno zibala vozek, samo da se ne zbudi, da bo imala 5 minut svoje slave.

Dokler te to ne obremenjuje, in če ti lahko kdo pomaga je to normalno in lahko rečeš, da bo minilo. Ko te pa začne preobremenjevat, vplivati na tvojo psiho, tvoje razmerje s partnerjem, če nimaš nikogar, ki bi ga kdo popazil ko si vzameš 5 minut na WC, potem pa to ni normalno. In ja, bo minilo, samo ko bo minilo, se boš spomnil za nazaj samo to, kako si bil živčen tečen, vedno v sili, nervozen, v letanju iz enega v drug kraj.

Seveda je bil 9 mesecev v trebuhu na toplem. Zdaj pa je prišel na svet in se mora počasi navaditi nanj. Življenje ni potica in otroka ne rabiš zavijati v vato in ga greti še naprej, ampak ga pripraviti na življenje.

Otrok rabi ja cartanje, nežnosti, igro, vso to kar pišete. SEVEDA, LOGIČNO, NORMALNO, ampak postaviti je potrebno tudi meje. Tudi mamice rabimo čas zase, da lahko funkcioniramo še naprej. Ni treba, da se vse naenkrat vrti okrog dojenčka in to 86.400 sekund/dan.

Pa pri 2. otrku nimaš niti več toliko časa, da bi se skoz okrog dojenčka motal. Tako tudi na jok postaneč počasi "navajen". Te ne gane več toliko .

Kako pa mislite, da je pri dvojčkih? Tej mami se potem mora zmešati, ko oba jokata. Eden mora pač malo pojokati in počakati, da pride na vrsto. A ne? A mislite, da mu kaj je?

< Sporočilo je popravil Paštetka -- 12.6.2008 20:25:05 >

_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

Paštetka  ! Med tistimi, ki se še posrat ne morejo v miru, sem tudi jaz! Če bi sedaj lahko obrnila čas nazaj, ne bi dovolila toliko cartanja in nošenja našega pikeca (živeli smo pri starših). Sedaj, ko smo se preselili in sem veliko sama, je pa  . Pa še navezan je zelooo na mene. Ostane samo pri atiju (ki ga veliko ni doma) in včasih pri tašči. Saj ne da ne bi skal premikala za svojega otroka, imam ga najrajši pod soncem, ampak, kot je napisala Paštetka, meje morajo biti!

Jaz bi samo rada, da nam mala zaupa, da ve, da smo vedno ob njej, ko nas rabi. Upoštevala bom vse nasvete. Upam, da nam bo počasi ratalo. Ona ni navajena samo na mene - tako kot nekateri otroci, ki jih umiri lahko samo mami - ona je navajena na roke, pa od kogarkoli že so. Bomo pa počasi uvajali ležalnik... Je pa res, da je še tako majhna, da je nič ne zamoti za več kot minuto- vrtiljak ji še ni zanimiv, igralni center tudi ne.

Paštetka, tako je. Samo, da jaz sem to delala že pri prvem otroku, kar sem pred leti vehementno zagovarjala tukaj, mnoge pa so me napadale.  Se pa absolutno strinjam.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Jaz se strinjam s Paštetko, da mora biti mama nakulirana, da bo tudi otrok miren. Živčna mama, živčno dete. Simpl. In če te spravlja ob živce, da ne moreš nič storiti, ne da bi se dete drlo, si pač vzemi to pravico, jok gor-dol. Od dveh minut pojokcavanja ga ne bo konec, je pa to seveda nekaj čisto drugega kot pustiti otroka da se zdere do zahripanega, da se razumemo. Tega jez ne odobravam.
Dojenček potrebuje toplino in ljubezen in bližino, seveda, a to ne pomeni staršev, ki postanejo sužnji njegovih zahtev, ker je tak odnos destruktiven najprej za starše, čez čas pa tudi za otroke.


_____________________________

The only man who had his work done by Friday was Robinson Crusoe.

Maroga, zakaj pa me pri 1. otroku nisi poslala nekam in me prebutala naj ti verjamem . Ker pri njem, ko sem sama doma, se še zdaj ne morem v miru posr...  Itak, da ga lahko samo mami da spat, ga skopa, zobe umije, pomaga pri kakanju...  Zdaj sva celo že tako daleč, da se zadovolji z eno pravljico in potem še s 5 minutnim cartanjem.  Prej sem ga pa po enu uro dajala spat  . In v takih trenutkih ugotoviš, kako si star, ker slišiš vsako pokanje v kosteh in moliš, da ga tvoje kosti ne prebudijo in se sezuvaš pred sobo, da bog ne daj podrsaš s copati, da ga zbudiš in ga moraš jovo na novo uspavati. In ko sem prišla v dnevno sobo cela izmučena, mi mož pravi: jaz grem spat . Pogledaš na uro in vidiš, da je minila cela večnost, pa hrbtenica te boli, ker ga moraš cartati, nositi. Vseh 9 mesecev nosečnosti je še vedno samo na meni, na trebuhu oz. v naročju zaspal. Nisem več vedela, kam si naj tebuh popravim. Še dobro, da ga nisem imela velikega

Ja, ja, hitro se navadijo in zelo počasi odvadijo. pa sem tudi bila vedno mnenja, da jih je potrebno cartati skoz, da še to prehitro mine.

< Sporočilo je popravil Paštetka -- 12.6.2008 20:45:23 >

_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

Vidiš  paštetka,jaz nisem takšnega mnenja kot ti!!
Imam 2 otroka z starostno razliko 2 leti.Oba cartana do onemoglosti ,vedno sem sama cel božji dan.pri prvemu cartanje je bilo do 8 meseca,pri drugemu pa do 7 meseca,pa mi ni bilo težko,ja na wc je šel z mano,ko sem bila na kavici  ja sem guncala voziček ali ga imela na rokah-ni mi bilo težko.
Hvala bogu da si pač nismo enake in imamo drugačna razmišljanja in vsaka dela po svoje
In za nazaj lahko samo rečem,prehitro je šlo mimo.

Ko sem rekla 100 ljudi 100 čudi   vsaka dela kakor ji paše