Pozdravljeni!

Želela bi nasvet oz. klepet o domotožju pri otrocih. Sama imam skoraj osem let staro hčerko, ki je v zadnjih dveh mesecih kar dvakrat imela domotožje, ko je hotela prespati pri sošolki. Včeraj pa sem jo morala priti iskat k babici, pri kateri je prespala že neštetokrat in se je vedno veselila. Pravi, da ne more odmislit iz glave mamice in svoje sobe ter joka. Sva se kar pogovarjali, a ne vem pravzaprav, kaj naj ji svetujem, kako naj ji pomagam, da odpraviva težavo, saj se bliža tudi tridnevni tabor s sošolci, o katerem sicer nisva še nič govorili. Je to le faza?

Hvala vam za vsakršen nasvet.

Ooooo, lej jo! Wb!

Za nasvete pa nisem tapravi naslov, jaz sem veeeeedno jokala, ko sem sla v kolonijo. Od 1. razreda dalje pa nisem sploh hotela nikamor s solo, so me komaj prepricali, ker je bilo vedno blaaaaaaazno hudo

LP, Ribica

Pas naj bo doma. Predvsem mora dobiti občutek, da je lahko doma, kadarkoli želi, da si ti zelo vesela, če je doma. Vsaj tako jaz prakticiram. Pa saj sem res, najraje bi ga prosila, naj bo dma in naj ne gre spat k babici.   Pa ga ne, ker itak vem, da potem bi absolutno šel, brez pardona. Pa ker vem, da je zanj dobro, da gre.
Poskusi s to taktiko, da ji poveš in pokažeš, da tudi ti zelo rada vidiš, da je kar lepo doma. Mogoče se bo do tistega tabora s šolo že unesla. V tistem slislu, da ko se bo nafilala s tvojo ljubeznijo, se bo že sama odlepila. Tako nekako.

Ne vem, če lahko kaj narediš, samo čas pomoje lahko opravi svoje. Meni ni nič pomagalo, jaz nikamor nisem hotela it, in če sem že šla, sem obvezno tulila non stop, da je bilo z mano največ dela.

Sem pozabila omenit še to, da je sošolka naslednji dan vsem v razredu povedala, da je cmera, ker je imela domotožje , kok sem bila jezna. Ne vem, vi bistvu bi ji rada pomagala, pa sploh ne vem, kaj naj ji svetujem, prav zmanjka mi , razen seveda tega, da naj poskusi odmislit, mislit na kaj drugega in podobno ... pa pravi, da poizkuša in da je glava ne uboga, ker se potem spet spomni.