Poročena sva že 6 let. Ljubim partnerja, je zlat družinski človek. Je pa zelo živahne narave in včasih v družbi kar preveč zgovoren in reče tudi kakšno, ki ne pade prav. Meni je pri tem nerodno, ker jaz sem drugi karakter in se za vse sekiram. Kaj mislite a ga moram sprejet takšnega ali ga poskušam spremeniti in se zaradi tega kregati?

Odkrit pogovor bi znal morda pomagati. Drugače pa - odraslega človeka spreminjati skorajda ne gre. Saj veš, kako pravijo: "Ukrivljenega rebra ne boš zravnal, samo zlomiš ga lahko."

Sprejmi ga kakršn je ker spremenil se ne bo.
Pri nama je obratna situacija, pa se je fant kar lepo navadil .

Če imaš kakšne točno določene zadržke ali stvari, ob katerih ti je nerodno, mu le reci,  da tega naj pa ne govori. Na splošno ga ne moreš in ne smeš spremenit, ampak za nekaj konkretnih stvari se pa lahko zmenita, po moje. Samo ne sme jih biti preveč, da te bo resno vzel.

poskusita se pogovoriti,ampak če ga imaš resnično rada,boš sprejela tut njegove napake,čeprav ti niso všeč.

tisti trenutek se njemu mogoče zdi smešno ali zanimivo....se pa ne zaveda, da oba postavi v neroden položaj. to mu povej večkrat, da se bo začel zavedat. ali pa ga v danem trenutku uščipni . verjetno tud on, ko premisli vidi, da ni najbolj pametno govorit določene stvari, ko je pa v družbi pa pozabi.
aja, pa to ni neko spreminjanje človeka

drugih ne moreš spreminjat, lahko samo sebe

Moj je tudi takšen, da vse stvari naravnost in v obraz pove in na začetku je to tudi mene, ki sem malo bolj obzirna oz. diplomatska , motilo in mi je bilo zaradi tega nerodno. Z leti sem se navadila, pa tudi ostali so se ga, saj vsi vemo, da nikoli ne govori za našimi hrbti, ker vse naravnost pove.  Kar je po mojem dosti več vredno, kot da se ti nekdo v obraz smeje, za hrbtom pa te obira. Vendar te razumem, saj zna biti včasih zelo neprijetna situacija.