A je to faza al kaj drugega. Naša tamala je že en teden fuul cmerava ampak res. In tega ne morem pripisati navadni trmi, ki jo tudi poznamo. Z njo moramo res delati v rokavičkah. Naš dan ta teden zgleda tako- spi dobro, zjutraj se zbudimo za v vrtec in jo damo na kahlico, ki mora biti v dnevni sobi ker drugače je joook, potem mora sedet gor pol ure ker če jo vzamemo prej dol je joook, če se ji zahoče se mora sama oblečt (kar pri letu in pol valjda ne zna in je jook.Za zajtrk je jok če ni tapravi jogurt al pače se premisli, da ne govorimo o tem da če sva oba z možem doma da če jo ne nese tapravi spat al pa kaj drugega jool. V glavnem jok ko prideva v vrtec, ko greva iz vrtca....skratka za vsako figo.
Doma se ni nič posebnega zgodilo, v vrtcu menda tudi ne, pri tašči tudi ne, razen tega da mal pokašljuje ji fizično po moji oceni ne fali nič.
Ponoči spi kar mirno s tem da se proti jutru zbuja včasih tudi kaj sanja in je potem vedno mami mami.

A je to faza? A je mogoče kaj bolna jo kaj boli pa jaz tega ne opazi? V glavnem kaj naj naredim da se stanje popravi?
A naj jo za par dni pustim doma pri tašči?

Prav rabila bi kakšen nasvet

Pri nas je čisto isto. Je pa stara 13,5 meseca. Ko takoj ne more odpreti knjige, že joka . Če pa ne joka, pa nerga. Jaz sem že ful živčna, po pravici povedano, ker imam občutek, da ji nikakor ne morem udovoljiti. Ko zanerga, mi grejo že vse kocine pokonci . Tudi pri nas kašlja. Je prebolela kar precej burno virozo. Po mojem jo boli grlo, slabo se počuti, zraven je pa še sedaj zrasla spodnja dvojka. No, upam, da je res razlog vse to.

_____________________________

V mladosti zamujenih norosti ne more nadomestiti vsa modrost starosti. (Bertrand Russel)

otrok se pri tej starosti vse bolj zaveda sebe. spozna, da lahko postavlja določene zahteve. sedaj je odvisno od vas koliko ji boste dovolili. prav je, da v nekaterih stvareh dovolite, da odloča sama. tam kjer pa je prav, da postavite meje, pa naj spozna, da ne more biti vedno po njenem. poslala vam bom na zs naslov, kjer si boste lahko več prebrala in morda našla pravi nasvet za vas.

_____________________________


Otroško srce je zaklad

Točno tako kot je napisala zinkazai. Vsekakor poskušajo kako daleč lahko grejo, koliko boste vi popustili. Tu pa je meja odvisna od vas. Tudi mi smo imeli takšno močno fazo pri vaših letih in še ne dolgo nazaj je bila še ena takšna runda poskusa pa smo stari 4 leta.



_____________________________

Moja punčka je moja največja sreča.

Tudi mi smo že šli skozi to "fazo". Je pravo olajšanje. Zdaj je stara 3 leta in sem prav ponosna na sebe, da sem vztrajala pri svojem. Sej tu pa tam pustiš otroku da uveljavi svoje, vendar dol. stvari pa morš spelat do konca. Zdaj je ok in ve, kdaj mislim resno. Samo svetujem vam: vztrajajte pri svojem, če veste, da je v dobro otroka. Pa čimbolj mirne živce vam želim .
Vsekakor pa mine