Zanima me, kako bi se odločile v mojem primeru.
Doma imam že 9m staro hčerko. Sem brezposelna učiteljica(sicer pa trenutno prejemam porodniške 900 evrov-pred tem sem bila zaposlena dve leti), moj fant ima stalno zaposlitev.
Odločava se ali naj imava še enega otroka sedaj ali naj počakam na stalno zaposlitev (kar seveda lahko traja več let) in imam otroka kasneje. Sem si pa vedno želela imeti majho razliko med otrokoma. 
Pomisleke imam tudi zato, ker je naše stanovanje za moje pojme premalo za štiri. Po drugi strani pa spet ne vem, ali bomo kdaj imeli dovolj denarja za večje. Ja, vem, zmedena sem:)
Mogoče rabim samo malo spodbude, vaše izkušnje...

Žal je to odločitev, ki jo morata sprejeti vidva. Vidva bosta skrbela za otroke in nihče drug.  Je pa tako kot si rekla, mogoče nikoli ne boste imeli večjega stanovanja, mogoče službe še ne bo tako hitro, leta pa potem tečejo, in je včasih prepozno, da bi imeli še enega. Če čutita, da si res želita, je potem tako prav.

če hočeš denar,veliko stanovanje in ne vem še kaj,potem boš čakala skoraj celo življenje.če otroku lahko nudiš hrano, ljubezen,zavetje ,oblačila,skratka vse kar rabi potem ni ovire,otrok ne gleda koliko je stanovanje veliko in ne vem še kaj.
otroci so sad ljubezni in če ga želita potem pa kar v akcijo

Mislim, da je bolje da se zdaj odločita še za enega otroka, kot pa potem, ko boš dobila službo, saj potem se hitro neboš več odločila še za enega, ker boš čakala na redno pogodbo.
Glede zmedenosti pa vem kako je ker sem jaz sama, tudi jaz nimam službe, pa zdaj delava na tem da bi zanosila.
Glede stanovanja pa je tako, moji sosedi zdaj pričakujejo v enosobnem stanovanju že tretjega otroka, pa jim nič ne manjka pa se imajo pravtako zelo radi.

Večina punc ti je odgovorila v prid še enemu otroku. Jaz se jim pridružujem!
Tudi sama sem učiteljica, brezposelna in še nikoli redno zaposlena - tako da porodniške najverjetneje ne bom imela plačane. Najino stanovanje je samo enosobno, pa še to je podnajemniško. On brezposeln. Finančno sva pravzaprav pri socialnem robu - in vseeno v kratkem načrtujeva otroka.
Če bi prejemala 900 eur porodniške, sploh premišljevala ne bi.
Moja teorija - denar bo že še prišel, naša plodna leta pa žal odšla ...

Ja jest se tud pridružujem mnenju , da se kar odločta še za enga člana, sej bo šlo!

Sicer so ti predhodnice že bolj ali manj povedale tudi moje stališče, pa vendar te naj spomnem še na eno stran, ki se lahko zgodi. Sicer ne vem, koliko si stara, kako hitro vama je uspelo dobiti vajinega prvega sončka, pa vendar se lahko zgodi, da bosta imela ful problemov pri drugem  (z zanositvijo, da ne bo pomote).
Ker se sama soočam (in še zdaleč nisem sama!) s problemom neplodnosti, so mi po eni strani (s te strani, ki jo gledam jaz) tvoji pomisleki neznatni. Saj ne pravim, da je otrok poceni in da tvoja služba ni pomembna, ampak šele ko se soočaš s problemom, da otrok ne moreš imeti ali pa je pot do   trnova, vidiš kako sta lahko srečna, da imata sploh možnost, da v naročju že držita nekaj najbolj dragocenega, kar ti lahko življenje da. In zakaj ne bi te sreče podvojila???

Ne želim ti problemov ali težav, želim ti samo to, da se odločiš prav - tako kot vama veli srce!

Pri nama je bilo tudi tako. Mož je za nedoločen čas in jaz sem bila nezaposlena, vendar sem dela prakso. Mene je bilo vedno strah, da bi zanosila. Vedno je bilo "danes ne moreš notri pridet" Živela sva pri moji mama.
Letos za valentinovo sva šla v Terme Dobrna na romantični kopel. In seveda sva še V tem trenutku se je mož odločil, da bo notri prišel, čeprav se mu cel teden govorila, da ne bo moral. Zanosila sem.
V enem mescu sva že kupila stanovanje.
Sva že notri dva meseca, ampak na žalost sva tudi v tem času imela ss pri 19. tednov.



_____________________________

11.07.2008 ob 10:32 se je nama pridružila najina Neža. Težka 2260g in velika 45cm

09.12.2009 ob 10:58 se je nama pridružil najini Aljaž. Težek 3400g in velik 52cm

Hvala vsem. V bistvu sva tako že odločena, sam malo podpore rabiva.
Je skoz prisoten neki strah. Vem pa, da ko bova zagledala ali  pa bova čisto pozabla na te dvome.
Je bilo prvič podobno.

moje mnenje je da se odločita ZA. je pa to stvar za katero morata itak sama dati pečat... kakorkoli ti želim veliko

denar se bo že poštimal, stanovanje tudi. mi smo živeli 4 na 45kvadratnih metrih, jaz brez službe (samo priložnostno) pa je šlo.mejte se radi... vse ostalo pride samo po sebi.

ma pucne, sej vse gre, a veste. stisne se zobe in gre. otroci odrastejo če hočemo ali nočemo, ne. eidno glavno vprašanje ki si ga sama zastavljam je " KAKO ?"

kako odrastejo ? sem mu nudila vse kar je potreboval, ne kar sem lahko ? sej vem naši sončki, so res ta pravi sončki, ampak vseeno je dvom, strah prisoten. danes sploh, ko so stanovanja draga, služb je malo, plače so nizke. vse se draži. potem je še samo otorški nasmeh tisti, ki te spravi v dobro voljo in ti daje smisel v tem krutem svetu. a vseeno, otrok je človek za sebe. ni njegov namen, nas spravit v dobro voljo, on to počne ne vedoč.

pa sej se najbrž tudi same sprašujete in pogrešate stvari, ki vam jih vaši straši niso dali. jaz vsekakor vem, kaj so nareidli narobe in vsekakor delam na tem, da popravim pri sebi njihove slabe načine vzgoje, ki so jih prenesli na mene.

no ja jaz bi na tvojem mestu, vzgojila tvojega prvega otroka. 9 mesecev je še tak mali pikec. čaka te še vrtec in njegov jok in tvoj jok ob poslavljanju. saj za sebe vem, da bom imela razliko na 3 leta. toliko, da hodi, da je iz planic, da kaj že pove. pravijo, da otroka vzgojiš in mu daš vse v prvih 3 letih.

vrnitev v službo bi bilo pametna ideja ! da nadaljuješ z grajenjem svoje kariere, da ti teče delovna doba, da dobiš plačico vsak meesc. pa tut če sam za 4 urce na dan. neki !

verjemi mi, da bo otrok zrastel, ta prvi, potem pa še ta drugi. pol se boš tolka po glavi, ker boš težko dobila službo. prvič boš starejša, z malo delovne dobe, imela boš sicer 2 otroka, ampak a ti misliš, da šole kej dajo na to al kaj ? Sama veš, da so še kako pomembne izkušnje in izobrazba. drugič boš tako dolgo odsotna od svojega dela, da boš padla ven iz tega. to pa ni dobro ! sploh v šoli, ko rabiš dobit izkušnje in sistem, da znaš z otroci. delo z šolskimi je vsekakor neki drugega kot z predšolskimi. veliko več načrtovanja.

sej bosta pa itak vidla, kako se bo življenje samo odločilo, kok hitro boš zanosila. mogoče bo trajal, pa boš vmes, se hotla potem že zaposlit.

itak se ljudje neki odločamo skoz, pol pa itak life čist po svoje.

to ti govorim čist dobronamerno, ker vem kako težko je pridt nazaj v službo, jo sploh dobit, sploh ko si starejši. ene ženske samo delajo za svojo kariero in z tistimi potem nimaš šanse. ker bo bolj kvalificirana. treba je nadjt vmesno pot in si ne zapirat vrat, ker jih boš še rabila. verjemi mi !

anonimna nekaj me zanima od kot pa ti dobivaš tolko porodniške? Veš 900 EUR ni tako malo ali si se mogoče zmotila, kot vem nihče tu okoli nima takšne porodniške največ okrog 400-500 EUR. 

Jaz ti lahko povem kako sem se jaz odločila in nekako v sebi vem oz. upam,da je prav, kljub temu, da me je malo strah.A odločitev je vsekakor tvoja. Tudi jaz sem si vedno želela majhno razliko v letih in imam 11.mes. hčerko. Ravno sem zamenjala službo in sva začela , kljub temu, da je moja nova služba za določen čas-1 leto, planirat drugega otroka. Sicer sem mislila, da bo trajalo malo,dlje kot 1 mes. da zanosim, a je uspelo v prvo,.  Lahko pa ne bi, tako kot so že zgoraj opisani primeri neplodnosti, ki jih res ni tako malo. Sama vem za kar nekaj takih. Stalne zaposlitve dandanes so redkost, večje stanovanje pa kot si sama rekla -itak ne veš kdaj. Poleg tega pa je mož zaposlen in malo potrpite, pa se sigurno najde še druga slućžba, kot bi si jo sedaj po preteku porodniške iskala. Ura pa tik taka, nič ne čaka. Kar pogumno!!!Otroci so zlato. Samo poglej svojo hčerkico, pa boš videla da je tako! Pa upam, da sem ti kaj olajšala odločitev.

_____________________________

Nika je najin sonček.