mam en problem, ko sem v veliki dilemi kaj naj naredim, prosim za nasvete!

trenutno sva s partnerjem pri meni doma(spima v moji sobi, drgač pa naju tak ni velik doma), sedaj pa se odločama za skupno življenje in družino. moj partner je sedaj po smrti brata edinec, tako da vsi (starša in celo sorodstvo) pričakujejo da boma pri  njih naredila v zgornjem nadstropju stanovanje in se preselila tja. sej ne bi bilo tako napačno,  pa tud moj pravi da boma pri njem naredla stanovanje.
sam jaz ne vem če bo šlo z njegovimi starši, saj mama je vredu, s fatrom pa po načelu: majn ga vidim raj ga mam, je zelo zatežen človek, nič mu ni prav, nobeden za njega nič ne naredi prav, skratka ma svoja načela, ki so že zdavnaj iz mode. 
sem v veliki dilemi al se preselit tja al ne. kak se organizirat, da bomo čim bolj ločeni.

Če ti ne preostane drugega, se pač preseliš tja. Saj bosta imela ločeno gospodinjstvo. Bolje kot pa bit doma v tvoji sobi.

Če jih že zdaj ne prenašaš, kaj šele pod isto streho?

Ka to da bi imela svoj vhod, svojo kuhinjo in celotno gospodinjstvo ne pride v upoštev? Saj bi bila za sebe... pa se tud ne bi tolk vidll, le če bi bili skupaj zunaj ali pa če boste imeli kdaj skupaj kosilo... a imajo kmetijo ali kaj podobnega, da bi se družili tudi pri delu ali pa da ne boste imeli miru, da bo treba skoz pomagat?!

Če ti ni, ne pojdi tja. Zdaj imaš še čas, da si premisliš. Zanič odnos s taščo ali tastom vama lahko čist komot ne le zagreni življenje, ampak tudi popolnoma uniči odnos. Tvoj bo neprestano vmes med starši in tabo, otroki, in bo čist razdvojen. Posledično se bosta kregala. predvsem pa ne boš rada domov hodila, raje si boš omislila vse sorte, samo da te ne bo doma. Ko boš prišla, boš gledala, kako se izmuzniti mimo njihovih vrat, ne da bi te videli in kaj sitnarili. ... Brez smisla je, če že zdaj veš, da ti ni.

p.s.. mi smo imeli svoj vhod, vse ločeno, pa je bilo točno tako, kot pišem zgoraj

Bi potrpela in šla k njemu, potem pa bi se izkazalo, kako in kaj. Lahko, da se boste še čisto lepo razumeli. Boljše svoje gospodinjstvo, kot ena soba, pa še itak praviš, da sta bolj malo doma, tako da bi verjetno tudi očeta bolj malo videla. Z malo prilagajanje z obeh strani vama bo mogoče uspelo.

Važen je že prvi pogled na to, tako, da si že sama dala odgovor. Ker vajina družina in vse ostalo v prihodnosti ne bo spremenilo mnenje o bodočih "sorodnikih".

Če že zdaj imaš slab občutek ne vem zakaj bi šla k njim živet, ne glede na ločeno gospodinjstvo, vhod bla bla bla.

Recimo, da tvoj ne bi imel hie oz. bi njegovi starši živeli v garsonjeri. Kak bi potem blo z vama?

ja svoj vhod in svoje gospodinjstvo defenitivno. sam me moti to ko sta oba doma pa mata mal zemle okol hiše, ker pa to ni dovolj sta jo še najela od sosedov, tak da se sedaj okvarjata s kmetistvom in mam občutek da bosta pričakovala da boma pomagala. sej do sedaj nista glih tega zahtevala, sam se vidi včasih ko mata velik dela da jima ni prav, ko jima ne pridema pomagat.

[
Recimo, da tvoj ne bi imel hie oz. bi njegovi starši živeli v garsonjeri. Kak bi potem blo z vama?
[/quote]


če ne bi mel doma take velike hiše nemi dobeden podvomo v to da morma bit bliz njegovih staršev. sedaj ko sta pa sama v tako veliki hiši se pa vsem zdi samoomevno, da si boma midva naredila stanovanje doma in pomagala vzdrževat hišo. sej če tak pomislim, se mi butast zdi nekam drugam vlagat sedaj denar, ko bo pa to enkrat vse od mojga oz. najino. sam se mi zdi da bo pekel, dokler bo tastari migo. oprostite izrazu ampak tak je. 

Niti slučajno! Oprosti, ampak govorim iz svojih izkušenj, je pa tako, da ne živimo pri moji tašči in tastu, ampak pri mojih starših in je groza. Čeprav imava ločeno stanovanje, mi smo zgoraj onadva sta spodaj, vendar je isti vhod, isto dvorišče, isti vrt, vse ostalo isto,... Če ona dva od zunaj delata, je nama glupo, da poležavama, zato gremo seveda pomagat in kaj imamo pol od KAO SVOJEGA STANOVANJA. Nič!!!
Pa so to recimo moji starši, kaj še le, da bi bili njegovi. Pa ne me narobe razumet, njegovi starši so čisto kul, nimam popolnoma nič proti njim, mogoče se še boljše razumem z njimi kot s svojimi, ampak vprašanje kako bi bilo če bi živeli skupaj. Sicer pa, na koncu bo itak tvoja odločitev, vendar spomni se na nas, če bosta šla živet k njegovim ali pa tudi če bosta pri tvojih, katere smo ti govorile, da ti bo morda žal - ponavadi je tako.
Želim ti PAMETNO odločitev, seveda pa predvsem to, da bo tvoj dragi na isti strani kot ti.

Tudi če drugi od tebe oz. vaju nekaj pričakujejo in se zdi samoumevno še ne pomeni, da moraš bit ti "ovca", ki sledi!!
Ne, jaz na tvojem mestu ne bi šla tja živet. Tudi mi imamo doma veliko hišo, na podstrešju bi si lahko uredila stanovanje veliko 120 m2 z lastnim vhodom. Vendar nisi na svojem. To je hiša staršev in vedno si njihov otrok.

Midva sva si kupila svoje stanovanje in živiva tako kot nama paše.

Glede na to, da je izgubil brata, pa bodo pritiski in pričakovanja staršev in okolice še večja.

Upam, da se boš tako odločila, da boš srečna.

Lahko poskusita vendar se lahko kdaj zgodi, da boš denar, ki ga boš vložila pri njih na nek način izgubila.