Pa saj sem vedela že pred testom, en dan rjav izcedek potem pa nič, kot prvič....in danes rahla črtica - ni več dvoma sem spet nosečka.........V glavi imam miljon misli....najbolj pa me preganja ta kako bo....doma imam leto in pol staro punčko to bosta dva majhna otroka hkrati. Kako gre to skupaj, kako bom lahko dvema bitjecema dajala isto količino ljubezni......kaj pa moji izpiti, čez tri mesece imam strokovni izpit, do junija bi rada magistrirala, kaj pa služba...koliko misli...kje naj dobim energijo za vse....

Zakaj se pa zdaj to sprašuješ? Ali ni bil načrtovan?

Veseli se raje in čestitke!

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

Ma je bil in ni bil načrtovan.....saj vrš to je tisto ko ni nikoli ta pravi trenutek...vesela sem do neba...med veseljem pa se mešajo občutki kot sem napisala zgoraj...predvsem to a bom zmogla...dokler je samo v glavi je romantično sedaj ko bo ćez 9 mesecev tukaj pa je že kar realno....

Ne sekiraj se, uživaj v nosečnosti, premisli, kaj moraš res nujno dokončati, kaj pa lahko malo počaka. Lažje počaka magisterij kot pa materinstvo, verjemi mi, vem iz lastnih izkušenj .

Jaz imam med otrokoma 16 mesecev razlike, pa gre čisto v redu. Res je naporno, a je vsak dan za malenkost lažje, zdaj ko je mlajši star 3 mesece, imam občutek, da smo že skoraj na konju  . Še nekaj mesecev potrpimo, pa se bosta že skupaj igrala - večji že zdaj manjšemu prinaša igrače, ga boža, mu popravi dudo  . Prav srčkana sta  .

Ljubezni boš pa zagotovo imela dovolj za oba, nikar ne skrbi .

verjemi mi vsaka se je vprašala, kako pa zdaj?........... a vse smo prišle do tega zaključka, da otrok je bil načrtovan, in želja po njem je močnejša kot pa kaj drugega, vse se da narediti samo voljo moraš imeti in narediti si načrt!

vso srečo, in čestitke za otroka

No še jaz....

Te čisto razumem, jaz imam doma 19M staro punčko in nisem mislila imeti več otrok, sem se odločila, da pač ne, čeprav si je mož zelo želel še enega, sem si dala naredti špiralo, da bi blo ja ziher. In kaj se mi je naredilo, špirala mi je ven padla in zdaj sem 2M noseča. Še roka mi ni mogel določit, ker nimam pojma kdaj sem imela zadnjo M. Danes imam pregled.
Mož je bil srečen do joka, mene je skor kap in še zdej ko 14 dni to vem, se ne morem čisto sprijaznit.
Mene je že prva porodniška ubijala, ker imam pač rada službo in družbo, zato me je tega strah, pa že Tinka je tako naporna včasih, ne vem kako bom zmogla še z enim...zelo zelo se bojim, ker zdej pač vem kaj vse me čaka, ampak sej se bom pripravila....kolker se pač da. Pa sej sem vesela, pa če sem se odločila da ga bom obdržala, ampak vseeno me skrbi. Nekaj časa bo pač zelo naporno, to vem, ampak se tolažim, da sej bosta zrastla pa bo potem boljše. Tudi jaz sem imela čisto druge plane, ki jih bom mogla zdej pač prestavit.
je drugače, če se za otroka zavstno odločiš in ga planiraš in ga čakaš, kot če te preseneti. Je pač šok in jaz to razumem.....

_____________________________

Atijeva gosenica in mamin sonček je naša Tinka, zdej pa imava še malega princa Ožbeja.

Glej, tvoj prvi otrok je zdaj star leto in pol, ko boš rodila bo že dve leti. Pri teh letih se mu pa že da kaj dopovedati. Ti ga samo poskušaj sedaj navaditi, da bo kolikor se da na njena leta samostojna, pa bo šlo. Po mojih izkušnjah je dve leti razlike ravno prav. Nobenega ljubosumja, tamali je bil ful vesel sestrice. Res je, da so prvi meseci naporni, a se da, pač eden ali drug malo počakata, pa je.

Samo pogumno in brez strahu, pa bo...

Pri nas je super, pa je razlika še manjša. Nič skrbi vse bo še šlo. Pa vse dobro!

Zdravo Anonimna! Se ti kar pridružujem na tvoji temi, ker sem tudi sama danes naredila test, ki je bil (rahlo) pozitiven, hehe :-). Sicer imamo pri nas že (karakterno zahtevno  ) triletnico. In tudi meni se je poleg veselja pojavilo kup dvomov, vprašanj, dilem,....ampak pomojem so posredi tudi hormoni in posledično preveč kompliciranja... Pri taprvi sem lahko normalno končala še zadnji izpit in diplomirala, nimam pa pojma, kako je magistrirati pri dveh otrocih..Rekla bom samo to, da tam kjer je volja je moč!

Veseli se. Srečno!

< Sporočilo je popravil TomTaylor -- 29.12.2008 18:08:59 >

čestitke obema! 

_____________________________

my little babygirl - moja največja sreča
-

Najprej čestitke
Ljubezen do otrok se množi in ne deli, tako da kar pogumno  Mi imamo doma skoraj 4 letnico in 14 mesečnika pa bomo junija spet zibali...



_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

čaw...

Ne misli na to kako bo in se raje veseli ...sama sem stara 18let in hodim še v srednjo šolo, letos sem zanosila in na začetku sem se tudi sama spraševala kako bo...povem ti: brezveze...kajti sedaj veselo zibamo 28dni staro Leilo.... .....

Klavdy, čisto neumestno, zelo lepo ime - Leila!

Ja vidim da nas je kar nekaj s tako malo razliko med  . Tudi mi bomo imeli 14m razlike. Mi smo želeli imeti malo razliko med  , ravno zaradi tega, da imata kaj drug od drugega v otrošvu, da skupaj odraščata, se igrata,... Ja smo načrtno delali na tem, smo si želeli da bi čimprej postala  . In nam je uspelo. Pa ti povem da imam kljub temu kdaj mešane občutke, se vprašam kako bom zmogla, saj je že Mark naporen kot  , nič samostojen, vedno mu morem biti na dosegu učke, ker če me ne vidi je že jok, tako da ne naredim ničesar saj moram biti skoz z njim. Ja pa kaj čmo, pa naš tatko naredi zato več, skoraj vse. Jaz sem pa z  .
Za generalna čiščenja sem si poiskala eno gospo za pomoč, da mi pride 1 na teden počistit (ni tak strošek)

Pol bom pač z dvema , ki bosta skoraj kot dvojčka. Malo težje bom šla sama z njima na sprehod, a z organizacijo gre vse, kot so že druge rekle. Organizacija je pomembna. Jaz sem si v glavi že izdelala načrt, kako in kaj. Na sprehod bomo hodili bolj popoldan, ko pride tatko iz službe, ker sama bi jih tudi malo težje spravila po stopnicah, en bo že hodil, drug bo še čisto neobogljen, a v sili bi tudi to šlo. Tako da še enkrat organizacija.
Ne se bat, zdajle verjetno zgleda strašno in naporno, in naporno tudi verjetno bo, dokler se ne ulafate/mo, pol bo pa vsak dan lažje, kot ti je že en povedala. Vsak preživet dan bo nov dosežek in uspeh in ko boš pogledala malo večja otroka, kako se skupaj igrata, kakšna prijatelja sta in kako sta navezana, boš vedela da si se odločila prav.
Čimveč pozitivnih misli, čim bolj mirno ...


_____________________________

When we wake up in the morning, we have two simple choices. Go back to sleep and dream, or wake up and chase those dreams.
Choice is yours...