Smo mlada družina, z 4 letnim otrokom.
Zaposlena, otrok je v vrtcu.
Smo podnajemniki, gradimo svojo hišo, začeti je bilo potrebno iz čiste nule, če ne še iz minusa...

Plače imava recimo temu solidne,.,povprečne, vendar sva za gradnjo morala vzeti kredit,...mesečni obrok je 350 eur, pa tukaj je še najemnina s stroški 320 eur ... torj skor 2 kredita,... ---- pa ni moževe plače.

Moja plača, ki je HB malo boljša... , gre pa še za vse ostale stroške,.. hrana, gorivo, zavarovanja, 2 avta, gorivo, obleke si res privoščimo le najnujnejše, ne spomnem se kdaj sem si nazadnje kupila kaj zase....

Glede na to, da gradimo in da smo dobili kredita 47.000, kar je zeloo malo, če začneš graditi iz nule ( mislim s tem, če moraš kupit še parcelo)... nekaj jemljemo tudi  na obroke... recimo material za hišo,... in potem smo iz mesca v mesec v nekem začaranem krogu,...

Saj pride tudi mesec, ko nam ostane več, vendar ta mesec je pa res kritičen...

Tolažim se s tem, da bomo kmalu na svojem, in ne bo več plačevanja dvojnih stroškov, in pa te najemnine...

No, naj še povem, da so naju papirji za hišo + parcela stali 35.000 eur, od kredita nama je ostalo le 12.000 eur.

Ostali vloženi denar gre pa vse iz mesečnih plač,... težko je res.
Skoraj vse delamo sami.

Ko me kdo povabi na kavico, me grozno peče vest, češ ker dam vsake toliko teh 2 eur za kavo,... peče vest tudi ko si kupim škatlo cigaretov,... in potem razmišljam,... lej, euro in euro,.. pa bi lahko raje malčku kaj kupila,...  Zvečer ko spi, ga pogledam in spet te misli,... lej jo, koliko si danes spet potrošila za neumnosti... pa mi tega seveda nihče ne reče! To mi je enostavno v tej moji glavi...

ne morem se otresti teh misli, čeprav vem, da me teh 20 eur na mesec ki so le ''zame'' ne bo rešilo. Saj dobim v službi 4 eur na dan za malico,... pa itak ne potrošim toliko, ostane vsak dan še za cigarete in kavo, če čmo tako...
Zdaj pa, da bi prenehala s kajenjem,.... saj bom kmalu

Ne skrbi me še toliko kako preživeti s temi 100 euri, ampak kako se otresti tega razmišljanja, da pa zdaj dam 5 eur za kavico in pa škatlo cigaret,... pa na kave res malo hodim,... kadim pa vseeno

Hja... konec koncev maš res prav..  Zakaj ne bi otroku nekaj kupila
namesto sebi cigaret? Škoda vsakega eura za cigarete - poleg tega tudi sebi uničuješ zdravje.

In brez zamere - sama kadilce preziram - sedaj. Sem močno proti, sploh pa sem proti tistim, ki
kadijo še pred otroci, da ta dim vdihavajo. Naj povem, da sem sama kadila 6 let. V trenutku ko sem
zvedela, da sem noseča, sem prenehala in od takrat je minilo tri leta, ko nisem prižgala niti enega.
Sem pa takrat zasovražila in cigarete in kadilce in vse kar je povezano s kajenjem. In danes se mi srce para,
ko pomislim, da bi sebi kupila cigarete, namesto otroku.. ne vem... karkoli že - čeprav tega ne potrebuje.
Pa vseeno sem srečna jaz, ko ga osrečim z nečem, pa čeprav le za trenutek.

a si prepričana, da potrebujete 2 avta? mi smo se odločili, da bomo brez avta, odkar sva z možem preračunala, da naju samo popravila pa registracija pa kazni in podoben shit stanejo povprečno 200 eur/mesec. pa sva potem še malo gledala po netu in je to dejansko realen, povprečen strošek, če imaš avto (se pravi nisva se midva kaj ekstra zaletavala ... vsak si lahko napiše na papir VSE stroške, ki so z avtom, pa bo prišel do približno iste cifre ...).
just a thought.

Pozdarvljena,

mislim, da je kar precej ljudi v isti situaciji, da delajo samo še za položnice, potem pa da si še kave tu in tam ne bi privoščil - kje pa je potem smisel življenja. Glej kajenje in kavice s tega stališča, da vsak rabi nekaj kar ga sprošča, če je pri tebi kajenje in kavica - je to pač to.

Lep dan

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Bivsi kadilci so najhujsi.preziras kadilce..haloo,si tudi sama kadila sest let,kar ni malo.Pa kaj ce si nehala.Konec koncev je se vsak enkrat.

Florecita,ne se prevec sekirati zaradi tistih 20€ in par skatljic.Ce je otrok se majhen,ne opazi ali si mu v tem mesecu kupila igracko ali ne.Se manj pa cunjico.Ljubezen je pomembna.pa srecno,bodo tudi za vas prisli boljsi casi.



_____________________________

Nas pogled nikoli ni tako popacen, kot takrat, ko gledamo sebe.

Črtanje drugega avta ne pride v poštev, ker imava oba službe izven domačega kraja... on 10 km, jaz pa 25.... vlak ali avtobus pa itak ne pride v poštev....

tista, ki je napisala, da ne ne bi šla v tak projekt,... kaj pa bi?

Pi starših nimamo prostora, ...
da bi pa večno plačevala najmenino,.. pa tudi ne. tako da smo bli primorani začet z gradnjo.

Edina druga varianta bi bila še šotor.

Huh ... jaz bi pa samo to rekla, da ste zelo korajžno šli v tole zidanje hiše ... brez parcele in samo 47.000€ kredita brez vsake druge rezerve in še z najemnino povrhu ... jaz si nebi upala. Je pa tudi mene prešinila misel, če res potrebujete 2 avtomobila, ker je avto res velik strošek.

Ja, smo korajžni in optimistični, drugače danes ne bi bili tukaj kje smo

Ta drug avto je stari 14 let, vreden cca 100 eur, obavi nam pa tooooliko, da ga res ne bi prodala. Zavarovanje za tak mali avto pa ni tolikšno...

Bo treba kaj drugega izmislit.

Prenehat s kajenjem recimo

Tu ti ne znam pomagat, ker bi meni tudi to rojilo... Zato pa ne hodim na kavice, pa prijatelje rajši povabim na sprehod ali pa domov, na kosilo ali sladoled (navadno nihče ne odkloni, domač sladoled se pač fajn sliši;).

Ne kadiva, ne pijava alkohola, niti nimava nekih drugih razvad, mogoče čokolada, ampak v gl. jeva jedilno - predelano v sladkarije;). Imava edino hobije, vendar zanje zapraviva toliko, kolikor si lahko privoščiva: včasih kaj, drugič nič. Vendar od najinih hobijev imajo tudi otroci kaj, ker so pač tako izbrani (razen športa, vendar je moj šport zastonj, njegov pa zanemarljivo poceni - 40E na leto). Jaz jima šivam obleke, igračke,... pa tudi ostale stvari, ki jih ustvarim, so vedno uporabne, dostikrat naredim darila in tudi tu precej not prinesem. On prideluje na vrtu zelenjavo in to seveda pojemo:) tako da ni čisto brezveze .

Tudi jaz bi rekla, da prodajta en avto. Midva z enim čisto lepo preživiva, pa še rekreirava se več zato . On ima do službe dobrih 10 km (torej tja in nazaj 20 km), jaz pol manj (5km do tja, dvojno pride 10 km na dan), pa se da to komot prekolesarit. Ok, včasih si moker ko cucek, pa pač prineseš ene kavbojke, ki jih ne maraš, v službo, da se lahko preoblečeš na wcju, pa je. Ali imata oba več kot 10 km do službe?

Naju sicer zdaj najin 1 avto ne pride 200E na mesec, res pa je, da ga ne uporabljava vsak dan, da sva kupila starega, da je dizel in malo požre in da ga lepo voziva (ne divjava, zato manj pokuri in zato še nikoli v življanju nisva dobila in plačala kazni - tok tok na les ). Ga pa želiva imet, da lahko kam gremo za vikend, ker je to dejansko ceneje kot pa z vlakom ali busom - pa lahko greš in prideš, ko te je volja. In fajn je zame tudi za občutek, da če se kaj zgodi, lahko takoj odpeljem otroke - čeprav je res, da obstaja taksi in rešilec, to je bolj moja kaprica;) Ampak zaenkrat gre z njim. je pa moj bratec zdaj brez avta in je prav zadovoljen, pravi da precej prihrani.

ne moreva imeti en avto! enostavno ne moreva.
Ker ima moj tak delovni čas, da je za znoret.

jaz res delam samo zjutraj ( 25 km imam do službe), on pa vse sorte. zjutraj, popoldan, ponoči,.. pa še pol za par urc skokne nazaj,... pa je treba na parcelo vedno kaj peljat, pa prikolico priklopit ( ta avto ima kljuko)  pa kaj pripeljat,.. tisti, ki ne gradite, si težje predstavljate koliko je to zaenega laufanja...
pa še uniformo bi moral pelat zraven na biciklu.... kaj pa pozimi, ko je pri nas do pol m snega?

ne, enostavno ne bi šlo

S tem se strinjam -vsak nekaj rabi. Ampak kadar se konec in začetek meseca ne srečata, takrat se pač ZAČASNO odpoveš tudi kavicam oz. temu, kar te sicer sprošča. IN poizkušaš najt nadomestila: če ti je pri kavici fora v klepetu s prijatelji, jih povabiš domov. Če ti je fora v kavi, si jo suhaš doma ali v službi... Če imaš hobi, ga prirediš tako, da ni potraten ali ga zamenjaš (recimo namesto da kupujem blago, delam iz tistega, kar imam ali pa predelam stara oblačila, itd...) Ni tako za živet celo živeljenje, pridejo pa obdobja, ko je treba...


Podpis. Jaz kadilcev ne preziram, to je pač njihova razvada, hobi... Ne bi pa živela s kadilcem, ker mi smrdijo, ampak za intimne odnose smo itak bolj izbirčni. Za prijatelje mi je pa vseeno, dokler pri meni doma ne kadijo.

Če te obremenjuje kajenje, potem se odloči in nehaj: na škatlico od cigaret si nariši igračko, ki si jo otrok želi, pa ti bo mogoče lažje nehat. Ampak to samo, če si želiš nehat. Če pa bi rada to imela kot simbol, da si nekaj privoščiš, pa kadi z užitkom in brez slabe vesti (samo ne notri, kjer je otrok).

hehe, moja dva sta skoz gradila, si predstavljam. Samo sem mislila, da pač to lahko z enim avtom zvozite, da ne rabite zato dveh.

Kar se snega tiče, jaz grem v snegu in ledu tudi z biciklom, to je stvar navade in utrjenosti... Nesem vsega vraga gor, ampak to je spet stvar navade. Ampak razumem, če sta navajena na dva avta, pa imata oba relativno daleč, da imata pač rajši dva avta. Saj ju ni treba skenslat. To bi bilo v primeru, da se vama ne bi več izšlo. Dokler  nista v minusu, je vse ok.

No ja, kako da ni druge možnosti? Kaj pa nakup stanovanja? Midva sva se odločila, da v gradnjo hiše ne greva, ker je skupaj s parcelo to ogoromen finančni zalogaj in bi se morala zapufati oba do konca lajfa. Tako pa sva kupila stanovanje (novogradnja), kredit imam samo jaz, pa še to samo še 7 let za odplačevat (ca. 320EUR mesečno). Zaenkrat nam je super, privoščimo si lahko več ali manj vse, kar si zaželimo, imava vsak svoj avto, pa še vedno ostane nekaj za varčevanje. Pač sva dala na tehtnico in sva se odločila, da sva raje v stanovanju kot pa v hiši, kjer bi še naslednjih 30 let odplačevala puf, zategovala pas in zraven trepetala, da ne bova slučajno ostala brez službe in kaj bo potem z odplačevanjem kredita. Midva sva dobro premislila in pretehtala in nama ni žal.

z dnem, ko sem ostala takorekoc brez place, sem prizgala zadnjo cigareto in od takrat tudi vsakemu povem, da lahko grem na kavo, ampak castit pa ne morem, ker nimam. taka je pac trenutno situacija pri meni in kdor me zeli vidt, to pac ve in nima tezav s tem... sicer pa ne hodim vsak dan na kofe ali na sladoled, ampak mogoce enkrat tedensko, al pa se to ne... tako pac pri meni trenutno je! moza pa tudi ne bom fehtala za te stvari, ker ze itak vse placuje sam in ziviva le od njegove place... da bi pa se otroke mela!? hmm. ne, si sploh ne predstavljam... da bi zase kupovala neki, kar vem da mi skodi in bi otroku s tem vzela veselje... pa ne da mu kaj kupim, ampak da ga peljem nekam npr. in ce ze itak nimam denarja, valda bi najprej nudila njemu neki, kot sebi... konc koncev mi je njegovo veselje v moje zadovoljstvo. ne!? in tudi ti se tega zavedas, drugace te nebi pekla vest...

_____________________________

Poslušaj svoje srce in življenje bo poslušalo tebe.

midva osebno v stanovanje ne bi šla nikoli, ker tudi nisva vajena takšnega življenja v stanovanjih in pa tudi kot pravim,.. tudi stanovanja so zelo draga, vsaj pri nas so bila, ker sva jih takrat gledala ampak ko sva vidla cene, sva se potem odločila drugače

Mislim, da nas je veliko v taki situaciji, ali morda katere še v slabši. Je pa res, da če je treba se marsikaj da naredit tudi s skromnimi sredstvi. Nas je 5, na mesec pa nimamo niti 300 € na člana in to skupaj z otroškimi, pa se da, seveda z mnogimi odrekanji. Ne živimo v razkošju a za sproti je, če pa je sreča pa še celo kak € prišparam. Otroci imajo tisto kar rabijo, za razmetavanje seveda ni, priškrtnemo pa pri nama z možem, seveda kolikor je pač mogoče. Imamo le en avto, pa raje kam s kolesom ali pa z avtobusom, pa je tudi ceneje kot vzdrževati dva avtomobila. Vsi pravimo se ne da brez avtomobila, a to je le izgovor in naša razvajenost. Res je laže če imaš avto, a se da tudi brez njega, oziroma le z enim.