ali se je katera od vas ki ste bile ali ste srečke nosečke morala spopasti z žalostjo-kot je recimo bolezen bližnjega, ki ji lahko sledi tudi najhuje!? Tako zelo me je strah, ker se bojim kako to vpliva na moje malo bitjece....trudim se zanj a čutiti je pač človeško!

Svetujte mi prosim-karkoli-vaše izkušnje!?

lp,
Maša:nosecka:

Hvalabogu (trkam) se mi kaj takega ni zgodilo, lahko pa ti povem, da je moji mami ko je bila v 6 mesecu nosečnosti z menoj tragično umrl oče. Njena nosečnost se je lepo nadaljevala in ni bilo nobenih problemov, edino zdravniki so ji napovedovali, da se bom zelo veliko jokala. Zdaj če je to od tega ne vem, sem pa po horoskopu tudi občutljiva ribica in za nas je itak značilen velik pretok solz.:)

Bolje je, da to žalost daš ven, kot pa da jo zadržuješ v sebi.

smrt in rojstvo je ciklus evolucije. poiskusaj se izogibati misli na bolno osebo, ce pa ne gre, pa poslji kakso lepo zdravilno misel. ker v teh trenutkih brez solz ne bo slo, naj bo partner cimbolj prisoten, cene si poisci kaksno razveseljujoco druzbo, ki te bo zamotila.
zelim ti cimvec pozitivnih misli.

Sam:hudicek:

Bila sem čisto na začetku - 1,5 meseca, ko je umrl moj dedek, na katerega sem bila od otroštva zelo navezana. ŠLo je hitro, imel je raka.
Jokala sem kot dež, vendar pri tem vedno mislila na bitjece, ki ga nosim.
enkrat mi je nekdo rekel (čeprav ni v tolažbo), da nekje nekdo umre, na drugi strani pa se rodi novo življenje...
Poskušaj biti čim več v krogu ljudi, da ne boš sama in se ukvarjala s temnimi mislimi. Meni je služba veliko pomagala, ker me je zaposlila in nisem toliko mslila na to.
Veliko sreče ti želim.
LP
Talči